Oglas
Svetišče je posvečeno čaščenju 2,5 milijona umrlih japonskih vojakov, tako rekoč svetniški status pa ima tudi 14 vojnih zločincev iz 2. svetovne vojne. Japonske sosede pa draži tudi tokijski guverner Šintaro Išinara, ki je zagnal javno kampanjo za film z naslovom Umrl bom zate. Išinara je za film, ki slavi pogum japonskih kamikaz, napisal tudi scenarij. 74-letni nacionalistični pisatelj in politik japonske vojake prikazuje kot tragične heroje druge svetovne vojne in ne kot vojake agresorske države. Išinara je duhove še bolj razvnel s svojo izjavo, ki s povezovanjem lepote in poguma sledi retoriki skrajno nacionalističnih režimov iz prve polovice 20. stoletja: "Želim sporočiti le to, da so ti lepi mladi ljudje nekoč obstajali."
Japonci se ne znajo (ali pa nočejo) kesatiIšinarijeva poteza je bila obenem potrditev sumničenj, ki jih je nedavno izrazila Južna Koreja. Njeni politični predstavniki so ponovno opozorili, da se za razliko od npr. Nemčije Japonska nikoli ni zares pokesala za svoje vojne zločine. Njeni politiki nikoli niso javno izrazili obžalovanja za vse zločine, ki so jih njihovi predniki v imenu imperializma mogočnega japonskega naroda zagrešili pred in med drugo svetovno vojno. Pred nekaj dnevi je tako južnokorejski predsednik Roh Moo-hyun dejal: "Upamo, da Japonska ne bo skušala slaviti ali opravičevati "zablodele" preteklosti, ampak da bo namesto tega sledila svoji vesti in dejanja opravičila, kar je v mednarodni skupnosti postalo že pravilo."
Pričevanja zaupnika mladih pilotov
Šintaro Išinara je scenarij spisal po pričevanju Tomeja Torihame, ki je med drugo svetovno vojno vodil restavracijo v bližini enega izmed vadbišč kamikaz. Torihama, ki je tudi eden izmed glavnih likov v filmu Umrl bom zate, je za številne mladeniče, ki so zahajali v njegov lokal, postal prava nadomestna mati. Tako pa je Torihama uspel bolje kot drugi Japonci spoznati mlade pilote, ki morda vendarle niso bili tako popolnoma "jekleni" in neustrašni, kot so še danes zapisani v japonskem kolektivnem spominu. V tistem spominu torej, ki tako zelo "muči" države, glavne žrtve japonske agresije.
Čeprav je scenarij delo "zakrknjenega" nacionalista, pa baje ni povsem pristranski. Zasluge za to ima med drugim igralka Kiši. Ta je po prebiranju scenarija Išinarija dejala, da vsi mladeniči niso bili tako zelo neustrašni in da so si nekateri želeli živeti. Po njeni pripombi je menda Išinara nekaj prizorov spremenil in vsaj malo namignil na za človeka značilen strah pred smrtjo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje