Liffe, ki bo v dvanajstih dneh posegel s široko pahljačo filmskih žanrov in avtorjev, se letos s tematsko retrospektivo poklanja stoletnici iznajdbe postopka Technicolorja. Petnajsterico izbranih filmov - med njimi so, denimo, Fantom iz opere, Afriška kraljica, Niagara in za pest dolarjev - predvajali s 35-milimetrskega filmskega traku, kajti le tako bo razvoj barvne tehnike skozi čas zares dobro viden.

Avtorska retrospektiva bo posvečena pozabljeni (in spet odkriti) ikoni ameriškega indie filma, "pragmatičnemu filozofu" - tako festivalski katalog - Halu Hartleyju. Povod za retrospektivo je njegov najnovejši film, lanski Ned Rifle, ki tako končuje trilogijo, začeto s celovečercema Henry Fool (1997) in Fay Grim (2006).

Perspektive: od islandske ovčjereje do kubanske nuklearke
Osrednja sekcija festivala ostajajo Perspektive, nabor desetih celovečercev, ki se potegujejo za nagrado vodomec; v poštev seveda prideta samo prvi in drugi film posameznega avtorja.

Kar štirje filmi so že odkupljeni za pofestivalsko distribucijo, med njimi seveda češki film slovenskega režiserja, s katerim se bo festival tudi začel: Družinski film Olma Omerzuja, drama o na prvi pogled popolnoma običajni družini, ki pa se bo morala spopasti s hudo preizkušnjo. Prav tako je pozornosti vredna v Sarajevu nagrajena drama turške režiserke Deniz Gamze Ergüven, Mustang, ki tematizira odraščanje žensk v muslimanskem svetu, ter James White (r. Josh Mond), introspektivna študija posameznika, ki se mora spopasti s svojimi težavami. Prav tako imata distribucijo že zagotovljena islandska drama o ovčjereji in sprtih bratih, Ovna (r. Grimur Hakonarson), in Savlov sin (r. László Nemes), po Popkovih besedah "eden boljših filmov leta", ki na svež in dosleden način orisuje vsakdan v nacističnem koncentracijskem taborišču. Na letošnjem canskem festivalu je žirija Savlovga sina nagradila z veliko nagrado žirije.

Sekcijo Perspektive zaokrožijo še Parabellum (r. Lukas Valenta Rinner), argentinski film "z močnim avstrijskim pridihom" (menda bo všeč ljubiteljem Veronike Franz in Ulricha Seidla), pa ruski portret poslednje generacije sovjetskih pionirčkov Pionirji heroji (r. Natalija Kudrjašova) in kubanski Projekt stoletja (r. Carlos M. Quintela), filmski esej Stvarjenje smisla (r. Simone Rapisarda Casanova), postavljen v alpski svet severne Italije in kontekst druge svetovne vojne, ter avstrijski film Supersvet. Njegovega režiserja, Karla Markovicsa, poznamo po celi vrsti igralskih vlog, med drugim v seriji Komisar Rex.

Predpremiere: mehiški narkokarteli, begunska tematika - in Macbeth
Še večje pozornosti kot Perspektive pa so praviloma v javnosti deležne Predpremiere, za širše občinstvo najprivlačnejša in najbolje obiskana festivalska sekcija. Slovenske barve v tej kategoriji zastopa že na FSF-ju predstavljeni dokumentarec Metoda Pevca, Dom, literarno klasiko pa nova adaptacija Shakespearjevega Macbetha, v kateri naslovno vlogo igra Michael Fassbender (lady Macbeth pa Marion Cotillard). Še eno delo v svoji ekscentrični maniri predstavlja Peter Greenaway, Frankofonija, daleč najmočnejša pa je v Predpremierah italijanska sekcija: nove filme imajo Nanni Moretti (Moja mama), Luca Guadagnino (Nemirna obala s Tildo Swinton in Ralphom Fiennesom v glavnih vlogah) in Paolo Sorrentino (Mladost).

Svoj prvi film v angleščini, Glasnejša od bomb, je z zanimivo zasedbo posnel tudi veliki up skandinavskega filma Joachim Trier. Med predpremierami naj omenimo le še velikega zmagovalca festivala v Cannesu, dramo z begunsko tematiko Dheepan (r. Jacques Audiard), ter Sicario Denisa Villeneuva, "najbolj komercialen film na festivalu", ki se ukvarja s problematiko mehiških narkokartelov.

Ljubitelji svetovne kinematografije ali pa nenavadnih, žanrskih filmskih izkušenj bodo kaj zase našli v kateri od preostalih treh ustaljenih festivalskih sekcij - Kralji in kraljice, Panorama svetovnega filma in Ekstravaganca. Za netipičen film v beri Liffa je Popek označil Volčjo druščino, ki ga podpisuje Crystal Moselle, dokumentarec o otrocih, ki so odraščali popolnoma odrezani od civilizacije, a v družbi filmske umetnosti.

Evropski favoriti
Vrhunec peterice, ki tvori sekcijo Ekstravagance, predstavlja avstralska Cesta mrtvih (r. Kiah Roache-Turner), postapokaliptični film ceste, križan z žanrom zombijade.

Na sporedu so se znašli tudi vsi trije filmi, ki se trenutno še potegujejo za nagrado lux, priznanje evropskega parlamenta: Mediterranea v režiji Jonasa Carpignana, Urok v režiji Kristine Grozeve in Petarja Valchanova ter že omenjeni Mustang. Po ena projekcija vsakega od teh treh filmov bo na letošnjem Liffu brezplačna.

Za najmlajše ljubitelje filma je pripravljen program Kino Balon, festival pa bo gostil tudi seminar za mlade Enostavno nori na film ter tekmovalni program glasbenih videospotov v izboru Matica Majcena. Vstopnice za festival so v predprodaji na voljo že od danes.