V letu, ki po ocenah filmskih strokovnjakov še ni postreglo s kakšnimi silnimi presežki, so vsi pogledi usmerjeni v jesenske filmske sporede, torej k filmom, ki so bili v zadnjih tednih predstavljeni na festivalih v Benetkah, Koloradu in Torontu. Zaradi dobrega obiska je filmskim distributerjem ljub predvsem slednji, saj lahko festivalski uspeh filmu priskrbi še kako pomemben zagon v kinematografih. "Toronto je idealen za svetovno premiero. Tukaj je svojo pot začelo že kar nekaj 'mojih' filmov in nekaj jih je nato pobiralo tudi nagrade," na to temo pove Kevin Spacey, ki v prestolnici Ontaria predstavlja film Casino Jack.

Black Swan Darrena Aronofskega po festivalih tako ali tako ne križari "pod radarjem", je pa od premiere v Benetkah nabral že veliko zagona, najbolj navdušeni Natalie Portman za vlogo baletke, ki ji balet pomeni življenje, že napovedujejo nominacijo za oskarja.

Med filmi, ki so v Torontu šele ugledali luč sveta, je najbolj odmeven The King's Speech Toma Hooperja, v katerem si je krono (jecljavega) kralja Jurija VI. nadel Colin Firth (njegova žena je Helena Bonham Carter, govorni terapevt pa Geoffrey Rush). "Ta film kar kriči po nominacijah za najboljšega igralca in film," je napisal bloger Hollywood Reporterja. "In mogoče še po tistih za najboljši scenarij, režijo in stransko vlogo."

Krvavi Danny Boyle
Podobnih slavospevov je deležen tudi po resnični zgodbi posneti 127 Hours Dannyja Boyla, v katerem James Franco igra alpinista Arona Ralstona. Ralstonovo ime je pred sedmimi leti preplavilo novice zaradi izjemnega poguma, predanosti in volje do življenja, ki jo je pokazal, ko je obtičal v gorovju v Utahu in si po petih dneh z majhnim nožem amputiral desno roko, ki je bila ukleščena v skalni razpoki. No, prizor amputacije je menda tako nazoren, da so posamezniki med občinstvom celo omedlevali. James Franco si menda nominacijo za oskarja več kot zasluži.

Na Clinta Eastwooda so se po premieri filma Hereafter, ki so ga predstavili popolnoma brez vsega cirkusa, ki sodi k filmom na festivalih (torej tiskovne konference, fotografiranja ali klepeta po projekciji) usule tako hvale kot zmrdovanje: nekaterim se je film s tematiko nadnaravnega zdel čudovit, drugim "nezadosten".

Organizatorji festivala, ki je letos zakorakal v 35. leto, se hvalijo, da gre za prelomno leto, leto, v katerem se Toronto na lestvici pomembnosti počasi prebija v isto kategorijo kot Cannes in Sundance. Letos se dogajanje prvič odvija na stalni lokaciji, v 200 milijonov dolarjev vrenem kompleksu Bell Lightbox.

Zdi se, da so v primerjavi z lanskim letom, ko je bila industrija še globlje v breznu recesije, filmski posli letos malo hitreje stekli. Pri distribucijski hiši Weinstein & Co so odkupili film Dirty Girl, pri Sonyju pa Incendies Denisa Villeneuva in Super Jamesa Gunna. Po drugi strani za zdaj brez distribucije ostaja nekaj opaznejših filmov, denimo The Way Emilia Esteveza in The Conspirator Roberta Redforda.