Gre za serijo Foundation (Fundacija), v kateri se je ameriški biokemik in pisatelj znanstvene fantastike ruskega rodu ukvarjal s temo napovedovanja prihodnosti. Asimov je namreč zaplet spletel okoli družbe, ki ji uspe razviti posebno tehniko, v knjigi imenovano psihozgodovina, se katero je mogoče izvedeti, kaj se bo z neko veliko enoto, ki vključuje veliko število osebkov, kot je na primer planet ali cesarstvo, zgodilo v prihodnosti.

Za izumom stoji matematik Hari Seldon, ki napove propad celotnega galaktičnega sistema, s tem pa tudi cele galaksije Rimska cesta. Da bi zavaroval umetnost, znanost in druge dosežke človeške civilizacije, se odloči osnovati dve 'fundaciji', vsako na svojem koncu galaksije. Ti skladišči znanja naj bi omogočili, da se bo po popolnem uničenju našega osončja civilizacija hitreje obnovila in ne bo za več tisočletij zavladalo barbarstvo.

Po trilogiji Gospodar prstanov sledi nova trilogija
Film bosta za družbo Warner Bros producirala Bob Shaye in Michael Lynne, ki bosta v film najprej predelala prvi roman. Ob morebitnem uspehu filma, pa bi utegnilo nastati nekaj, kar bi lahko imenovali Gospodar prstanov klasične znanstvene fantastike. Primerjavo sta Shaye in Lynne seveda uporabila zato, ker sta kot producenta podpisala tudi niz filmov, posnetih po fantazijski trilogiji J. R. R. Tolkiena. Odločitev za filmsko priredbo serije Foundation je za časopis Hollywood Reporter pojasnil Shaye, ki za delo Foundation pravi, da "je ena izmed stvari, ki so mu najbolj pri srcu. Najin cilj je znova vzbuditi zanimanje svetovnega občinstva za to zgodbo."

Vzporednice z usodo rimskega imperija
Par se filma ne loteva le zaradi v zadnjih letih očitne velike priljubljenosti znanstvenofantastičnega in fantazijskega žanra, marveč tudi zaradi bolj skritih podpomenov knjige. Zgodbe Asimova imajo po mnenju obeh producentov močno politično konotacijo, saj - to še posebej velja za trilogijo Foundation - govorijo o večnem krogu vzpenjanja in propadanja imperijev. Zato tudi ne preseneča, da je Asimov navdih za pisanje knjig Foundation menda našel v knjigi The History of the Decline and Fall of the Roman Empire (Zgodovina propadanja in padca rimskega imperija) angleškega zgodovinarja iz 18. stoletja Edwarda Gibbona.

Za znanstveno fantastiko Isaaca Asimova je bilo večkrat rečeno, da je to pravzaprav svojevrstna filozofija. V zgodbah iz serije Foundation imamo tako nekakšno študijo iz množične psihologijo. Ta je namreč kleč napovedovanja prihodnosti s tehniko psihozgodovine. V romanih Isaaca Asimova je ravno toliko ali pa še več kot akcije najti filozofskih razmišljanj, to pa je tudi tisto, kar je filmarje tako dolgo odvračalo od prirejanja teh romanov v filme.