Dolgo pričakovani ukrep za spodbujanje snemanja avdiovizualnih del sosednje države že poznajo, njihove izkušnje pa kažejo, da ima pozitivne finančne in kulturne učinke.

"Tu gre za spodbudo tujim vlagateljem in ne za financiranje slovenskega filma, ki se financira na drug način in po drugem sistemu, po sistemu subvencij," pravi minister za kulturo Tone Peršak.

Glede denarnih povračil se na filmskem centru z novelo zakona strinjajo, a hkrati opozarjajo, da nejasno opredeljuje, kje tuji producent plača davek. Aleš Gorišek iz filmske komisije, ki se na filmskem centru zavzema za promocijo slovenskih filmskih prizorišč. "Zelo pomembno je to, da so davki plačani v Sloveniji. Nekatere države imajo to urejeno kot davčno povračilo, pri nas imamo obliko denarnega povračila, ki je veliko bolj transparentna, vendar pa je treba ravno zato v zakonu zagotoviti, da so davki plačani pri nas."

Le v tem primeru bodo povračila, zakon jih predpisuje v vrednosti četrtine porabljenih sredstev, imela pozitiven učinek na proračun. Ministrstvo za kulturo v letu 2018 za ta ukrep predvideva milijon evrov, priliv v proračunske blagajne pa je po najboljših ocenah predviden na 1,4 milijona evra.

Primer sosednje Madžarske
Madžarska vlada je pred slabim desetletjem na široko odprla vrata filmarjem z vsega sveta. Zakonodaja namreč določa, da država vsaki produkciji na Madžarskem, domači ali tuji, povrne 25 odstotkov stroškov produkcije (ki so nastali na madžarskih tleh) in pri tem ni zgornje omejitve produkcije.