Igralec in režiser Chazz Palminteri je za tabloidni portal TMZ potrdil, da je njegov prijatelj umrl za posledicami nedavnega padca.

V svoji šestdesetletni karieri je Caridi med drugim upodobil mafijca Carmina Rosata v Botru II (1974) in Alberta Volpeja v Botru III (1990), nastopil pa je tudi v več kultnih televizijskih serijah, kot so Starsky and Hutch, Fame, Taxi, Simon & Simon in NYPD Blue.

Carmine Caridi se je rodil na Manhattnu in odraščal v nevarni soseski. Kot najstnik se je včlanil v lokalno mladinsko društvo in se začel ukvarjati z igralstvom, kar mu je po lastnih besedah "rešilo življenje". "Srečo imam, da se danes lahko tukaj pogovarjam z vami," je pripomnil v intervjuju za The Hollywood Reporter leta 2007. "Vsi moji prijatelji so šli v mafijo." V času korejske vojne je služil v ameriški vojski, a se takoj po tem znašel za zapahi ‒ aretiran je bil, ko je skušal prodati kokain policistu pod krinko.

Veliki preobrat v njegovem življenju se je zgodil leta 1981, ko mu je dal Sydney Lumet glavno vlogo v filmu Prince of the City; vloga detektiva Gina Masconeja se je tudi Caridiju samemu vedno zdela njego največji dosežek. Leto pozneje mu je ameriška Akademija filmskih znanosti in umetnosti ponudila članstvo v svojih vrstah.

Naglavni greh ‒ pomoč spletnim piratom
Caridi je kot član Akademije torej dobival t. i. "screenerje", kopije filmov, namenjene žirijam in recenzentom. Za svoje prijatelje jih je pogosto presnemaval na videokasete, čeprav je to kršitev avtorskih pravic. "Poleg bratu in sestri sem jih pošiljal tudi ljudem, ki jih ne bi mogli kupiti," je pozneje priznal. "Veliko ljudi sem osrečil." A leta 2004 je dobil telefonski klic z Akademije, se je spominjal: "Carmine, ti je kdo ukradel recenzentske izvode? Ker so jih našli na medmrežju."

V februarju 2004 ‒ dolga leta, preden je Akademija izobčila Harveya Weinsteina in Romana Polanskega ‒ je upravni odbor soglasno odločil, da Carmine Caridi v njihovih vrstah ni več dobrodošel. "Poslali so mi pismo: 'Konec je s tabo.' To je bilo nato v novicah 12 dni zapored." Igralec je bil prva oseba v zgodovini, ki ga je doletela izključitev.

Sodnik je nato Caridiju naložil najvišjo kazen, ki jo predvideva zvezni zakon. Studiema Columbia Pictures (za filma Velika Riba in Ljubezen je luštna stvar) ter Warner Bros. (za Zadnjega samuraja in Skrivnostno reko) je moral plačati 300 tisoč dolarjev in vse sodne stroške. "Vedel sem, da ne bom nikoli plačal," se je sicer spominjal pozneje. "Imel nisem namreč niti beliča." Svoje kazni vseeno nikoli ni skušal izpodbijati: "Akademije ne krivim. Res sem prekršil njihova pravila."

Mimogrede, Akademija ni za podoben prekršek nikoli sankcionirala nobenega drugega člana, čeprav je bilo piratstva seveda še veliko več. Leta 2015 se je kopija Podlih osem izkazala za last direktorja Alcon Entertainmenta, še lani pa je studio Warner tožil agencijo Innovative Artists, katere kopije so prav tako končali na spletu.