Veljal je za enega najboljših snemalcev na televiziji, s svojim smislom za fotografijo pa je pustil neizbrisen pečat pri vrsti portretov in dokumentarnih filmov. Sodeloval je z Metodom Pevcem pri njegovih odmevnih Aleksandrinkah, kot direktor fotografije je bedel tudi nad podobo portretov številnih slovenskih umetnikov, od Mile Kačič do Draga Jančarja in Metke Krašovec.

Filmu se je posvetil tudi kot režiser in med drugim posnel dokumentarec Dih besede - Portret Tomaža Pengova, kot direktor fotografije pa je sodeloval tudi pri dokumentarni TV-nanizanki Fotografija na Slovenskem.

Čadež, ki je bil tudi član televizijske fotoskupine, ki je pred nedavnim razstavljala tudi v Bruslju, ostaja sodelavcem v spominu kot resen in svojemu delu predan profesionalec, ki je nadvse ljubil fotografijo. O njej je nekoč dejal takole: "Lepa fotografija je dobra razglednica, dobra pa je tista fotografija, v kateri najdeš poleg tehnične dodelanosti vsebino, zgodbo, trenutek, ki je bil zabeležen v tistem momentu in potem seveda nikoli več."