Paul Sorvino, oče z oskarjem nagrajene igralke Mire Sorvino (Mogočna Afrodita), je v Kliniki Mayo na Floridi umrl naravne smrti. "Naša srca so strta, nikoli ne bo drugega Paula Sorvina, bil je ljubezen mojega življenja in eden največjih igralcev, kar se jih je kdaj pojavilo pred kamero ali na odru," je v izjavo za javnost zapisala vdova Dee Dee. "Moje srce je razparano," je tvitnila Mira Sorvino. "Z njim je odšlo življenje ljubezni, radosti in modrosti. Bil je krasen oče. Tako zelo ga imam rada. Pošiljam ti ljubezen v zvezde, oče, kamor se vzpenjaš."

V petdesetletni karieri je Sorvino med drugim upodobil pobiralca stav v drami The Gambler (1974), starega Capuleta v Luhrmannovi reinterpretaciji Romea in Julije (1996), Henryja Kissingerja v Nixonu (1995) Oliverja Stona in odvisnika od heroina v drami The Cooler (2003). Igral je ustanovitelja Ameriške komunistične partije v filmu Reds (1981) Warrena Beattyja ter z režiserjem pozneje sodeloval še v celovečercih Dick Tracy (1990), Bulworth (1998) in Rules Don’t Apply (2016).

Dal odpoved kot televizijski detektiv
Za piko na i je bil tudi izvrsten tenorist – leta 2006 je nastopil v slovitem Lincolnovem centru – in televizijski igralec. Eno sezono je bil detektiv Phil Cerretta v NBC-jevi nadaljevanki Zakon in red. Na tisto leto sicer ni imel najlepših spominov. "Počutil sem se kot v ruskem gulagu," je prostodušno izjavil. "Absolutno nobene komunikacije ni bilo s scenaristi ali producenti, delali pa smo v groznih pogojih." Zato je dal tudi odpoved, v vlogi protagonistovega partnerja pa ga je zamenjal Jerry Orbach.

Največ ljudi pa si ga bo verjetno zapomnilo kot gurmanskega Paulieja Cicera v ultranasilni mafijski klasiki Dobri fantje (1990), ki sta jo Nicholas Pileggi in Martin Scorsese adaptirala po Pileggijevi knjigi iz leta 1986.

Leta 2015 je ob 25-letnici filma v nekem intervjuju obujal spomine na to, kako vesel – in prestrašen – je bil, ko je dobil vlogo: "Pred tem sem posnel veliko komedij in dram, nikoli pa nisem igral resnično zadrtega nasilneža. Za ta lik je bila potrebna smrtonosnost, in zdelo se mi je, da tega nimam v sebi. Tri dni pred začetkom snemanja sem svojega menedžerja moledoval, naj me izvleče iz projekta. Ker je bil pameten človek, me je prepričal, naj celo stvar prespim še en dan. Bil sem neutolažljiv. Potem pa sem se ustavil pred zrcalom, da bi si popravil kravato. Dobesedno skočil sem korak nazaj. Videl sem izraz, ki ga pred tem nisem poznal, nekaj v mojih očeh, kar me je prestrašilo. Brezdušen, grozeč pogled. Ozrl sem se v nebo in si rekel: 'Našel si.'"

"Cena, ki jo plačaš za učinkovitost"
Vloge možakov na napačni strani zakona so mu dobro ležale: omeniti je treba še filme The Panic in Needle Park (1971), The Brink’s Job (1978), The Rocketeer (1991) in The Firm (1993).

"Veliko ljudi misli, da sem dejansko gangster ali mafijec, predvsem zaradi Dobrih fantov," je nekoč izjavil. "Najbrž je to cena, ki jo plačaš za učinkovitost."

Leta 1995 je Sorvino v intervjuju s Charliejem Roseom potožil, da nikoli ni dobil priložnosti, da bi na svojih plečih "nosil" velik studijski film. "Bil sem na vrhu gore, nisem pa bil tisti tip. Bil sem potnik na avtobusu, nikoli pa šofer."