Umrl je režiser Jules Dassin

ZDA je zapustil kot domnevni komunist

Jules Dassin je v zadnih letih življenja slovel tudi kot borec za vrnitev iz Grčije odnešenih arheoloških ostankov v njihovo domovino.

Srečanje z grško igralko Melino Mercouri je bilo verjetno najpomembnejše srečanje v življenju Julesa Dassina.

Rififi - film v katerem se zlikovci 32 minut mučijo s sefom -, je Dassinu na festivalu v Cannesu prinesel nagrado za najboljšega režiserja.

V 97. letu starosti je umrl ameriški režiser Jules Dassin, ki je kar 50 let življenja preživel in deloval v Grčiji.

Jules Dassin je v zadnih letih življenja slovel tudi kot borec za vrnitev iz Grčije odnešenih arheoloških ostankov v njihovo domovino. Foto:

Melina Mercouri — Srečanje z grško igralko Melino Mercouri je bilo verjetno najpomembnejše srečanje v življenju Julesa Dassina.

Jules Dassin: Rififi — Rififi - film v katerem se zlikovci 32 minut mučijo s sefom -, je Dassinu na festivalu v Cannesu prinesel nagrado za najboljšega režiserja.

Če za 'običajno' karierno pot v svetu filma velja odhod iz Evrope v Hollywood, potem je bila Dassinova kariera kaj nenavadna. A pod prisilo. Režiser, ki se je kalil kot asistent Alfreda Hitchcoska in ki se je v štiridesetih uveljavil s filmi Reunion in France (Združitev v Franciji), Brute Force (Groba sila) in Naked City (Golo mesto), se je namreč znašel na zloglasni črni listi hollywoodskih komunistov in zato zapustil ZDA.

Vez z Richardom Widmarkom
Preden zgodbo o Julesu Dassinu nadaljujemo v Evropi, moramo omeniti še en njegov ameriški projekt. Gre za film Night and the City (Noč in mesto) iz leta 1950. Film sicer ne velja za enega največji biserov svetovne kinematografije, vendar pa je v Dassin v njem kot glavnega igralca angažiral Richarda Widmarka. Widmark in Dassin med sodelovanjem postala prijatelja, usoda pa je hotela tako, da sta oba umrla pred nekaj dnevi. O Widmarku je Dassin po poročanju časopisa Süddeutsche Zeitung dejal: "Kot igralca sem ga zelo spoštoval in sem vedno obžaloval pot, ki jo je ubrala njegova kariera. Morda se zdi neverjetno, vendar sem po najinem imenitnem sodelovanju pri Noči in mestu želel, da bi Widmar kot hamlet nastopil v gledališču. Vendar ga je bilo strah ... V Hollywoodu se je ujel v past."
32 minut molka za odprtje sefa
V past pa se z odhodom v Evropo ni ujel Dassin. Ravno na starem kontinentu je dosegel svoje največje uspehe. Režiser, za katerega so tudi dejali, da snema vedno kaj v zvezi z zlikovci in humorjem, je leta 1955 v Franciji posnel gangsterski film Rififi (Obračun med kriminalci). Film, ki je Dassinu v Cannesu prinesel nagrado za najboljšo režijo, slovi po 32 minut dolgem prizoru odpiranja sefa, med katerim nihče ne izgovori niti besedice.

Dassinova verjetno najbolj znana filma pa sta nastala v šestdesetih. Režiser, ki se je v Middletownu v Connecticutu rodil ruskim Judom, je leta 1960 posnel svoj prvi grški film. Pote Tin Kyriaki (Nikoli v nedeljo), v katerem je zaigrala tudi Dassinova soproga Melina Mercouri, je bila prisrčna variacija na znamenito zgodbo Pygmalion Bernarda Shawa, le da dekle tokrat ni prodajalka cvetja, pač pa preprosta prostitutka. Filmsko kariero je Jules Dassin sklenil leta 1980, in sicer s filmom Circle of Two (Krog dveh), zgodbo o 60-letnem umetniku (Richard Butron), ki se zaljubi v 15-letnico (Tatum O'Neal).

Povsem pravi Grk
Grčija je Julesa Dassina toplo sprejela. Grška oblast ga je nekoč imenovala celo za predstavnika "prve generacije Grkov". Oznaka se je sicer navezovala na to, da sta bila Dassin in Mercourijeva zagreta borca proti vojaški hunti, ki je v Grčiji vladala med letoma 1967 in 1974. Ugled pa si je Dassin pridobil tudi kot borec za vrnitev Elginovega marmorja, arheoloških ostankov atenske akropole, ki so danes razstavljeni v Britanskem muzeju, v domovino.