Vrsto let je bila zaposlena kot montažerka na RTV Slovenija, delovala pa je tudi kot filmska montažerka.

Na Televiziji Slovenija je konec sedemdesetih let 20. stoletja bila ena prvih, ki je prešla na nove tehnologije, izjemen je bil njen prispevek v televizijskem dokumentarnem programu.

Med drugim je montirala celovečerni film Ko zaprem oči Francija Slaka iz leta 1993, ki je bil slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja. Kot montažerka je sodelovala pri celovečernem igranem TV-filmu Operacija Cartier Mirana Zupaniča iz leta 1991, celovečerni TV-igri Nasmeh Francija Slaka iz leta 1987, kratkem igranem filmu Pahljača mladosti Zorana Lesića iz leta 1985 in otroškem kratkem filmu Deklica z vžigalicami Antona Tomašiča iz leta 1968, lahko preberemo v Bazi slovenskih filmov (BSF).

Leta 1965 je montirala cikel lutkovnih predstav, zbranih pod naslovom Kljukčeve dogodivščine, najdemo v arhivu eKumbe, slovenskem spletnem gledališkem in filmskem katalogu.

Poročena je bila z že pokojnim Bogdanom Fajonom, dolgoletnim urednikom, novinarjem in dopisnikom na TV Ljubljana, pozneje TV Slovenija. Imela sta dva otroka. Njuna hči je Tanja Fajon, evropska poslanka in predsednica stranke SD, sin pa skladatelj, glasbenik in aranžer Sašo Fajon.