Sommers, ki je za korporacijo Disney že posnel družinski različici Huckleberryja Finna in Knjige o džungli, se zdi precej konvencionalna izbira režiserja za ponovno predelavo popkulturne klasike. Studio Warner, ki je na čelu novega projekta, se še dogovarja za sodelovanje s scenaristom Stujem Beattijem; pri pisanju se naj ta ne bi naslanjal niti na izvirno knjigo o Tarzanu, Tarzan of the Apes (leta 1914 jo je spisal ameriški pisatelj Edgar Rice Burroughs, že dve leti prej pa se je lik pojavil v reviji), prav tako pa ne na katerega od vsaj dveh ducatov nadaljevanj izpod Burroughsovega peresa. Ne, v igri je menda povsem nova obdelava vsem znanega junaka.

Ni še znano, kdo bo Tarzana igral in tudi ne, ali se bo v filmu našel prostor za 76-letnega Čito, najstarejšega šimpanza na svetu in "avtorja" lanske literarne umetnine, avtobiografije Jaz Čita. Sommers je trenutno še zaposlen z režijo ne ravno obetajoče zvenečega filma GI Joe: Rise of Cobra.

Prvinski nadčlovek
Tarzan je v svoji biti poosebitev gesla "nazaj k naravi". Kot se za superjunaka spodobi, ni preobremenjen s karakternimi ali telesnimi primanjkljaji in hibami. V izvirniku je opisan kot izjemno atletski tip, visok, čeden, zagorel (a kavkazijec), pogumen, bister in vdan. Čeprav je sposoben živeti med ljudmi, raje "odstre tanko prevleko civilizacije".

Spletna filmska baza podatkov IMDB našteje kar 88 filmov med letoma 1918 in 1999, ki imajo Tarzana že v naslovu. Prvi filmi so se začeli pojavljati še v času nemega filma, ko pa so premikajoče se slike "spregovorile", pa je franšiza sploh vzcvetela. Od začetka sedemdesetih dalje so knjige in filme o Tarzanu pogosto kritizirali kot v nebo vpijoč rasizem. Predvsem v prvih knjigah srečamo precej stereotipnih upodobitev Afričanov; v Tarzanovi vrnitvi 'čemerni' Arabci belce obkladajo s 'krščanskimi psi', črnci pa so 'gibki, ebenovinasti bojevniki', ki večino časa 'gestikulirajo in blebečejo' ... Rusi pa goljufajo pri kartah.
Od tridesetih pa vse do šestdesetih let 20. stoletja je bil najslavnejši (a sploh ne edini) lastnik ledvenega predpasnička Johnny Weissmüller. Poznejše predelave zgodbe so si med seboj precej nasprotovale; tako je nov začetek pomenil Disneyjev animirani film iz leta 1999, ki se je zopet začel opirati na izvirno Burroughsovo zgodbo.
Ana Jurc
Poglejmo si nekaj najbolj antologijskih "tarzanskih" prizorov.