Papež Aleksander VI., ki je bil na prestolu med letoma 1492 in 1503, velja za najbolj kontraverznega od posvetnih papežev v času renesanse, njegov priimek Borgia pa je postal sinonim za izkrivljena merila papeštva tistega časa. Najbolj razvpita od njegovih ljubic je bila Giulia Farnese z vzdevkom Lepa Giulia. Foto:
Papež Aleksander VI., ki je bil na prestolu med letoma 1492 in 1503, velja za najbolj kontraverznega od posvetnih papežev v času renesanse, njegov priimek Borgia pa je postal sinonim za izkrivljena merila papeštva tistega časa. Najbolj razvpita od njegovih ljubic je bila Giulia Farnese z vzdevkom Lepa Giulia. Foto:
Kraljeva ljubica Madame de Montespan
Françoise-Athénaïs de Rochechouart-Mortemart, Markiza de Montespan, je bila razvpita priležnica Ludvika XIV.

Na 2. programu TV Slovenija bodo v sklopu oddaj Dediščina Evrope tri zaporedne torke, z začetkomv torek ob 21.05, so predvajali prvo izmed treh igrano-dokumentarnih serij Metrese/Skrivna moč žensk z naslovom Papeževa ljubica. Drugi del z naslovom Sultanova ljubica bo na sporedu 18. decembra ob 21.35, tretjega in hkrati zadnjega z naslovom Kraljeva ljubica pa si bo mogoče ogledati 25. decembra ob 20.40.

Spektakelska scenografija in kostumografija
Ne le, da so posamezne epizode serije o ženskah, ki so pomembno zaznamovale zgodovino Evrope, posnete s spektakelsko zgodovinsko scenografijo in kostumografijo, ampak tudi skozi formo dokumentarno-igranega filma na relevanten način spregovorijo o pogosto spregledani, a zato nič manj pomembni vlogi ženske v svetu moške politike in soustvarjanja zgodovine.

Prek papeževe spalnice do harema in dvora
V treh delih nas serija popelje skozi evropsko zgodovino od spalnice rimskih papežev med visoko renesanso, ko na Petrovem prestolu sedi zloglasni Rodrigo Borgia – papež Aleksander VI. – in vlada verskemu in posvetnemu občestvu tudi tako, da s položaji in imetjem streže muham svoje priležnice Giulije Farnese, prek harema sultana Sulejmana Veličastnega v prvi polovici 16. stoletja, ki je v prid ljubice Rokselane dal umoriti lastnega sina in prestolonaslednika Mustafo, do razkošnega in razvratnega versaillskega dvora "sončnega kralja" Ludvika XIV., kjer se za despotovo naklonjenost potegujeta gospe de Montespan in de Maintenon.

Pod igrano-dokumentarno serijo se je podpisal scenaristično-režiserski par Jurij Winterberg in Jan Peter, ki sta že pred leti ustvarila dobro sprejeto serijo o čarovnicah in njihovem preganjanju v zgodovini Evrope.