V petek, 11. maja, ob 22.00 si na drugem programu TV Slovenija lahko ogledate Favnov labirint (El laberinto del fauno), mehiški celovečerec Guillerma del Tora z letnico 2006. Film svojo temačno pravljično ozračje plete na ozadju opresije Francove diktature, ki je imela Španijo v primežu skoraj 40 let. Takoj zatem, pet minut pred polnočjo, bo na sporedu še E-Pigs, kratki igrano-animirani film Petra Pašića.

Vojni film, posejan z bajeslovnimi bitji
Fantastična grozljivka Guillerma del Tora nas popelje v Španijo leta 1944. Sicer je že pet let od uradnega konca državljanske vojne, vendar se skupina upornikov še vedno bojuje v severnem gorovju v provinci Navarra. 13-letna Ofelija se s svojo nosečo materjo Carmen preseli v odmaknjeno kmečko hišo na sever države. Tukaj, sredi temnega gozda, je njen nov očim Vidal, ki je vojaški poveljnik, namreč postavil oporišče za vodenje operacij proti upornikom. Svoji pastorki ne posveča nobene pozornosti, saj je sin, ki ga Carmen nosi, vse, kar hoče.

Ko se resničnost začne stapljati z domišljijo
Osamljena Ofelija, ki je navdušena nad pravljicami, za hišo kmalu odkrije zaraščen in razpadajoč labirint, v katerem sreča skrivnostno pravljično bitje, Favna, ki ji razkrije njeno pravo identiteto in usodo. V resnici je namreč princesa, dolgo pogrešana hči kralja pravljic. Favn ji ponudi priložnost, da se spet vrne v podzemlje, kjer bi vodila očetovo magično kraljestvo. Njegov pogoj je, da še pred polno luno izpolni tri naloge, za katere ne sme nihče izvedeti. Ofelija tako vestno izpolnjuje zadane naloge ter se vrača v labirint, ki je njeno zatočišče pred žalostjo in samoto resničnega sveta. Vse kaže, da mamina nosečnost namreč ne poteka brez zapletov ...

Kritiška srenja navdušena
Del Torova izjemna vizualna impresija vojne je bila, poleg kopice drugih nagrad, leta 2007 ovenčana s tremi oskarji - za scenografijo, masko in za fotografijo -, leto prej pa se je z njo odprl tudi festival v Cannesu. Kritiški odziv je bil enoglasno navdušen: premiera je doživela 22-minutne stoječe ovacije, na portalu Rotten Tomatoes, ki zbira recenzije iz različnih virov, pa ima kar 95-odstotno pozitivno oceno. Cela vrsta filmskih kritikov - tudi legendarni Roger Ebert - ga je postavila na prvo mesto najboljših filmov leta 2006. Visokoleteče pohvale Favnov labirint večinoma opisujejo kot "pravljico, ki premore tolikšno moč in osupljivo lepoto, da domišljijo odraslih poveže s prvinskim razburjenjem in grozo, s katerima so nas navdajale zgodbe v otroštvu".

Ideja za film se je Guillermu menda porodila iz otroške izkušnje s t. i. lucidnimi sanjami, osnutke in zaznamke pa je s seboj v posebnem blokcu nosil kar dvajset let (in jih na neki točki tudi pozabil v londonskem taksiju, a mu jih je voznik pozneje vrnil). Favn iz naslova je bil v prvih različicah tradicionalni Pan iz grške mitologije, a se je postopoma spremenil v nekakšno skrivnostno, dvoumno bitje s kozjo glavo in telesom, ki je videti, kot da je narejeno iz prepletenih vej, maha, lubja in zemlje. Njegov videz so, kar velja za večino filma, bolj kot z računalniško animacijo dosegli s kompleksno masko in kostumografijo.

Pujski, ki vaščanom življenje obrnejo na glavo
Za konec še nekaj besed o petnajstminutnem filmu E-Pigs. V mirni, idilični vasici kmet in kmetica živita umirjeno življenje, dokler se nekega dne njuni svinji ne skotijo animirani pujski. Ti povzročijo vrsto težav konservativnim vaščanom, duhovniku, veterinarju, policaju ... Zaradi njih se pomešajo različni svetovi - meščanski in vaški, resnični in animirani svet. Film, v katerem igrajo Fredi Miler, Silvo Božič, Primož Pirnat, Neva Flajs, Ivo Barišič, Rafael Vončina in Tomi Matić, je Primožu Pirnatu leta 2009 na FSF-ju prinesel nagrado vesna za najboljšo stransko vlogo, film kot celota pa je bil nagrajen tudi na kalifornijskem festivalu Valley.