Tako je o svojem filmu Sanremo, ki je bil slovenski kandidat za nominacijo za oskarja v kategoriji najboljši mednarodni celovečerec, dejal režiser Miroslav Mandić. Nocoj ob 20.55 lahko film ujamete na 2. programu Televizije Slovenija.

Zgodba filma je postavljena v dom starejših občanov, izrisuje pa vprašanje, ali lahko globoka čustva spremenijo potek bolezni. Bruno in Duša, oba z demenco, živita v domu starejših občanov. Občasno se srečujeta, skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. In čeprav je tako, se želita vedno znova srečati. Naslov filma se navezuje na legendarni italijanski glasbeni festival, pravzaprav na zmagovalno pesem leta 1964, Non ho l'età, ki se je zasidrala globoko v spomin Miroslava Mandića in zato postala določujoča točka obeh protagonistov. V glavnih vlogah igrata Sandi Pavlin in Silva Čušin, ob njiju pa še Mojca Funkl, Boris Cavazza, Lara Komar, Barbara Cerar, Barbara Vidovič, Safet Mujčić, Vladimir Jurc, Doroteja Nadrah in Jurij Drevenšek.

Mandić podpisuje tudi scenarij, direktor fotografije je Peter Zeitlinger, scenografa Dušan Milavec in Barbara Kapelj, kostumografinja Polonca Valentinčič, oblikovalka maske je Anita Ferčak, oblikovalec zvoka Francesco Morosini, glasbo je prispeval Darko Rundek, montažer je Andrej Nagode. Producenta sta Mandić in Marta Zaccaron.

Sorodna novica Miroslav Mandić: "Zanima me ljubezen, ko v njej ni več elementa racionalnega"

Film je nastal v produkciji Filmostovja in Incipit filma ter v koprodukciji RTV Slovenija. Sofinancerji so bili Slovenski filmski center, Viba Film, Mibac, FVG Fondo Audiovisivo in FVG Film Comission.

Sanremo je postal po uspešni mednarodni festivalski poti slovenski predstavnik, ki se je potegoval za kandidaturo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film 2022. Kot je v utemeljitvi ob izboru zapisala komisija, pripoveduje Sanremo "z mehkimi podobami, ki zarisujejo vsakdan dementnega, a zelo živega protagonista. Kakor demenca prehaja med otroškostjo in starostjo, tako film v prepletu hudomušnih, igrivih trenutkov z ganljivimi in bolečimi epizodami življenja v domu za ostarele, skozi premišljeno dramaturgijo razgrinja Brunov (prepričljivo ga odigra Sandi Pavlin), mestoma pravljični, svet, ki ga na jesen presvetli njegova fatalka Duša (Silva Čušin). Z dolgimi kadri in izbrano zvočno kuliso, ki venomer odzvanja Brunov nemir, s subtilno, pa vendar zelo precizno in suvereno montažo film ustvari pretanjeno atmosfero. Poetični premislek naslovi starost ter tegobe in bolezni, ki jih priletnost prinese, s spoštovanjem, potrpežljivostjo, občutljivostjo in toplino."