Drevi se v Braziliji začenja 20. svetovno prvenstvo v nogometu, zato imamo na MMC-ju tematski dan, ki je posvečen nogometu. Na kulturnih straneh vam tako v pogled prinašamo izbor desetih filmov, ki se tako ali drugače dotikajo kralja športa.

TV Slovenija je pred začetkom svetovnega prvenstva predvajala štiri filme - vabljeni k pregledu omenjene četverice.

Pobeg v zmago (Escape to Victory, 1981)
Dogajanje je postavljeno v drugo svetovno vojno. Nemški major Karl Von Steiner (Max Von Sydow) želi organizirati nogometno tekmo med Nemci in vojnimi ujetniki. Na čelu te ekipe je trener John Colby (Michael Caine), prvo violino pa igra Američan Robert Hatch (Sylvester Stallone). V celi plejadi njegovih soigralcev zasledimo ogromno profesionalnih nogometašev, med drugim so to: Pele, Bobby Moore, John Wark, Osvaldo Ardiles ... Film režiserja Johna Hustona temelji na madžarski drami Ket felido a pokolban, ki je bila posneta 21 let pred tem.

Nogometna vročica (Fever Pitch, 1997)
Romantična komedija, ki se dotika nogometa? Prav ste ugotovili, osrednji zaplet pomeni dilema oziroma izbira prednost med žensko in nogometom. On je Paul (Colin Firth), zapriseženi navijač Arsenala, ona je Sarah (Ruth Gemmell), učiteljica. Zaplet je seveda izmišljen, ozadje pa še kako resnično - sezona 1988/1989, v kateri se je Arsenal vse do zadnjega bojeval za naslov državnega prvaka. Film je nastal po literarni predlogi Nicka Hornbyja (Vse o fantu), ki je tudi prispeval scenarij.

Shaolin Soccer (Shaolin Soccer, 2001)
Gre za eno najbolj simpatičnih in toplo sprejetih nogometnih filmov, ki domujejo v žanru komedije in znanstvene fantastike. Za filmom stoji Stephen Chow, ki je napisal scenarij, prevzel režijo in glavno vlogo. V vlogi nekdanjega meniha zbere brate, ki se s pomočjo borilnih veščin lotijo nogometa.

Navijaška norija (Football Factory, 2004)
Deset let mineva od Navijaške norije, ki nima veliko z nogometom, ampak s huligani. Film Nicka Lova temelji na literarni predlogi Johna Kinga. V ospredju je Tommy Johnson (Danny Dyer), član navijaške skupine Chelseaja, ki ima neporavnane račune s člani številnih skupin - oziroma tolp. Nazorno, glasno in nič kaj polikano ali hollywoodsko všečno, kar so očitali njegovemu sodobniku Green Street Hooligans (2005), v katerem je igral Elijah Wood.

Gol! (Goal!, 2005)
Največ pozornosti je bil v našem prostoru deležen Gol!, ki se je vrtel v kinih. Junak zgodbe o preboju iz nič na vrh sveta ima tokrat obute nogometne čevlje. Njegovo ime je Santiago Munez (Kuno Becker). Revni vrtnar iz Los Angelesa dobi priložnost preizkušnje v Newcastlu, kjer po dolgem čakanju le dobi svojo priložnost in uspe. Gol je dobil dve nadaljevanji, a sta bili bistveno manj uspešni. V dvojki Munez prestopi v madridski Real (kjer med drugim vidimo tudi Zinedina Zidana, Davida Beckhama, Ronalda, Sergia Ramosa, Roberta Carlosa ...), v trojki pa je v ospredju svetovno prvenstvo leta 2006 v Nemčiji, kjer pa Munoz ne igra več prve violine.

Zidane - portret 21. stoletja (Zidane, un portrait du 21 siecle, 2006)
Režiserja Douglas Gordon in Philippe Parreno nista ustvarila klasičnega dokumentarca, temveč eksperimentalnega. 91 minut dolg film je v resnici "le" dobro montiran posnetek nogometne tekme španskega prvenstva med madridskim Realom in Villarrealom (23. april 2005), vseh 17 kamer pa je usmerjenih v francoskega virtuoza. Ob koncu tekme je ta v prerivanju izključen. Morda se pri kom poraja sum, da je šlo za dogovorjeno potezo. Rdeči karton se namreč zgodi ob koncu filma. Zanimivo, Zidane je bil leto pozneje na svoji zadnji tekmi v karieri - na finalu SP-ja med Francijo in Italijo - prav tako izključen. Podoben film je leta 1970 režiral že Nemec Hellmuth Costard, ki je v ospredje postavil Georga Besta (Fussball wie noch nie).

Maradona by Kusturica (Maradona by Kusturica, 2008)
Naslov pove vse - dokumentarec o največjem argentinskem nogometašu v besedi in sliki slovitega režiserja Emirja Kusturice. Film je bil predvajan na canskem festivalu in je naletel na različne odzive. Maradona od kralja nogometa do reklame za špagete, kot se sam izrazi režiser.

Prekleti United (The Damned United, 2009)
Če kdo misli, da je Jose Mourinho prvi nogometni trener, ki rad govori o sebi in s tem ščiti svoje varovance, se krepko moti. Brian Clough velja za enega najboljših otoških trenerjev vseh časov. Pravljica, ki jo je napisal v Nottingham Forrestu, je dobro znana. Clough je namreč malčka popeljal do dveh naslovov evropskega prvaka. A film Toma Hooperja v središče postavlja drug dele njegove kariere, na katerega je bistveno manj ponosen. Na 44 dni, ko je vodil Leeds, takrat najboljši klub v Angliji. V čevlje zgovornega, vase zagledanega in karizmatičnega trenerja je prepričljivo stopil Michael Sheen.

Išče se Eric (Looking for Eric, 2009)
Odličen film, pod katerega se je podpisal Ken Loach, prinaša zgodbo o "povprečnem" Ericu Bishopu (Steve Evets), ki se je znašel v krizi srednjih let. Iz te ga potegne nihče drug kot njegov nogometni junak Eric Cantona, ki se mu prikazuje. Za avtentičnost je več kot poskrbljeno, saj v filmu v resnici igra Cantona, ki soimenjaku deli številne modrosti.

The Two Escobars (The Two Escobars, 2010)
Največji ameriški športni medij ESPN je leta 2009 dopolnil 30 let svojega obstoja. Jubilej je proslavil z odlično serijo dokumentarnih filmov 30 for 30 (v Evropi je največ pozornosti žel film Once Brothers - zgodba o Draženu Petroviću in Vladu Divcu). Dokumentarec The Two Escobars govori o kolumbijskem nogometašu Andresu Escobarju in vodji narkokartela Pablu Escobarja. Portret časa, družbenih razmer in pritiska, v katerem so se znašli nogometaši Kolumbije med svetovnim prvenstvom 1994. Andres Escobar je za svoj avtogol plačal z življenjem.