Ko je kaplan Joseph Mohr leta 1816 napisal besedilo, učitelj ter organist Franz Xaver Gruber pa melodijo za pesem Sveta noč, nista slutila, da sta ustvarila tako pomembno pesem. Danes pa Sveta noč velja za največkrat izvajano pesem vseh časov.

Kitara le ni samo za v gostilno
Okrog nastanka slavne božične pesmi so se nato spletle mnoge legende. Pravijo, da so bile orgle v avstrijskem Oberndorfu v tako slabem stanju, da Gruber ni mogel igrati nanje. Miši naj bi pregrizle tudi meh. Pesem je bila prvič zapeta ob spremljavi kitare, kar je bilo precej nenavadno, saj je kitara veljala za gostilniško glasbilo. Glasbeni strokovnjaki zato domnevajo, da so pesem prvič zapeli po maši pred jaslicami.

Skozi glasbeno dokumentarno oddajo v režiji Renate Lachinge, ki je bila na sporedu na prvem programu Televizije Slovenija, ste lahko sledili zgodbi pesmi, ki je nastala kot sporočilo miru ...

Prvi pesem poslovenil Jakob Aljaž
Izvirno besedilo za pesem v nemščini Stille Nacht, heilige Nacht je napisal avstrijski duhovnik, kaplan Josef Mohr, melodijo pa je zložil ravnatelj Franz Xaver Gruber. Leta 1859 je John Freeman Young objavil angleški prevod pesmi (Silent Night, Holy Night). V slovenskem prevodu pa se pesem začne z vrsticami Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč ... Prvi, ki je poslovenil to znano pesem, je bil Jakob Aljaž. Prvič so jo v slovenščini zapeli v Tržiču leta 1871.

Sveto noč je do danes posnelo že več kot 300 izvajalcev, posebej uspešni pri tem so bili Enya, Andrea Bocelli, Stevie Nicks, Bing Crosby, Mahalia Jackson, v akustični različici so jo odpeli Boyz II Men, v instrumentalni pa Mannheim Steamrollel.

Duet Simon and Garfunkel je posnel ironično različico pesmi, v kateri se v ozadju slišijo ne ravno spodbudne radijske novice. Obstajajo tudi zborovski posnetki v izvedbi zbora s King's Collega in Dunajskih dečkov. Sveto noč pa je na svoj izjemno uspešni prvenec I Dreamed a Dream uvrstila tudi pevska senzacija Susan Boyle ...

Nekaj izvedb Svete noči v različnih jezikih vam predstavljamo v spodnjih videoposnetkih.

Alpski kvintet (v slovenščini)