Po besedah predsednika sveta SFC-ja Bojana Labovića je Kocjančičeva kot dolgoletna zaposlena na SFC-ju najprimernejša, da bo javna agencija lahko delovala do imenovanja direktorja s polnimi pooblastili. Tega iščejo prek ponovljenega razpisa. Od vseh zaposlenih je Nerina Kocjančič najdlje na SFC-ju, že od začetka njenega predhodnika, Filmskega sklada RS, tako da najbolje pozna vse postopke in dejavnosti, s katerimi se SFC ukvarja, je povedal Labović: "Zato se nam je za začasno obdobje do imenovanja novega direktorja zdela najbolj primerna, da se lahko opravljajo tekoči posli."

Ponovljeni razpis za direktorja je odprt do 1. avgusta, pogoji za zasedbo delovnega mesta pa so enaki, kot so bili na februarskem razpisu. Labović upa, da bi lahko SFC direktorja dobil na začetku jeseni, vse pa bo odvisno od tega, koliko kandidatov se bo prijavilo, ker bo svet z vsemi opravil razgovore glede načrtov in vizije dela SFC-ja za nadaljnjih pet let.
Svet SFC je pred tem za v. d. direktorja predlagal Jožka Rutarja, vendar ga vlada na to mesto ni imenovala. S tem je javna agencija takrat tudi ostala brez polnopravnega vodstva. Rutar se je v vladni nemilosti znašel konec junija, ko je z ministrstva za kulturo v medije prišel osnutek poročila, v katerem mu očitajo nezakonito ravnanje pri dodeljevanju sredstev, saj je nekaterim projektom dodelil več sredstev, kot je odločila strokovna komisija.

V upanju, da bi novi direktor lahko filmarje pozdravil že na letošnjem FSF-ju
Predstavniki sedmih strokovnih združenj s področja filmskega in avdiovizualnega ustvarjanja so se v torek srečali z ministrom za kulturo Tonetom Peršakom, vendar se o aktualnih razmerah na SFC-ju niso pogovarjali. Po besedah predsednika pred nedavnim ustanovljenega Društva slovenskih producentov Miha Černeca je bil namen srečanja, da se spoznajo z novim ministrom in se dogovorijo za sodelovanje. Vseeno pa Černec upa, da bo predlog sveta SFC-ja potrjen in da bo čim prej sledilo imenovanje novega direktorja, da bi jih ta "lahko pozdravil" že na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

Sestanek ocenjuje za konstruktiven. Beseda je tekla o perečih vprašanjih slovenske filmske industrije, med drugim o zakonskih aktih, ki so bili poslani v parlamentarni postopek, kot je predlog novele zakona o SFC-ju, ki ga bo DZ predvidoma obravnaval že na seji prihodnji teden in ki bo omogočil spodbude za produkcijo tujih filmov in AV-del v Sloveniji. Slovenija je predzadnja država v Evropi (ostaja le še Ciper), ki bo sprejela takšne spodbude, pravi Černec. Predlaganih je 25 odstotkov povračil glede na stroške, ocenjuje pa, da bomo s tem postali privlačni in da si "lahko obetamo določene posle iz tujine". Po njegovem mnenju bomo konkurenčni s Hrvaško, ki ima 22 odstotkov.

Kot je dejal predsednik Društva slovenskega animiranega filma Matija Šturm, so se pogovarjali tudi o problematiki filmske kulturne dediščine in "skorajda ničnega denarja", ki se namenja digitalizaciji in restavraciji filmov iz zgodovine, ki so v slabem stanju ali jim grozi poslabšanje. Za njihovo ohranitev bi bilo smiselno vlagati sredstva v okviru kulturne dediščine, zagovarja Šturm. Del tega je po njegovih besedah tudi v Jugoslovanski kinoteki v Beogradu in spada pod sukcesije, vendar resnejših dogovorov, da bi se to uredilo, ni opaziti.

Kot je povedal Černec, je minister na sestanku govoril tudi o preoblikovanju kulturnega modela. Filmarji so pri tem pripravljeni pomagati, vendar pa se Černec kljub temu boji, da se "vračamo k starim paradigmam v smislu financiranja". S Peršakom so se dogovorili za nov sestanek, ki bo najverjetneje proti koncu meseca.