Triaža je po z oskarjem nagrajeni drami Nikogaršnja zemlja drugi projekt, pri katerem je Đurić združil moči z bosanskim režiserjem Danisom Tanovićem. Gre za vpogled v surovo vojno prek "objektiva" fotografa Marka Walsha (Colina Farrella). Tanović v uvodnih minutah filma gledalca popelje v improvizirano bolnišnico sredi kurdske puščave. Tam se odloča o življenju in smrti. Glavno besedo ima zdravnik Talzani (Branko Đurić), katerega najpomembnejšo delovno orodje poleg skalpela je pištola, s katero izvaja kruto triažo. "Tokrat nisem imel veliko skupnega z likom, razen svojih vojnih izkušenj, zato je bilo težje, ampak tudi zanimivejše," je razložil Đurić, ki je moral med pripravami na vlogo obnoviti svoje znanje angleškega jezka. Več si lahko preberete v spodnjem intervjuju.

Režiser Danis Tanović je v enem izmed intervjujev povedal, da mu je bila izročena knjiga Scotta Andersona Triaža takoj po snemanju Nikogaršnje zemlje in da je sprva privolil le v pisanje scenarija. Sedem let pozneje je tu nov vojni film. Kdaj ste se vi seznanili s scenarijem in novim Danisovim projektom?
Tudi sam sem najprej prebral knjigo, potem pa Danisov scenarij. Zgodba mi je bila zelo všeč, moj lik pa se mi je zdel prava igralska "poslastica".

Gre za vajino drugo sodelovanje in v svetu filma, sploh v Hollywoodu, se pojavlja zanimiv vzorec "zmagovalnih režisersko-igralskih navez": Martin Scorsese-Leonardo DiCaprio, Tim Burton-Johnny Depp ... Gre pri vaju s Tanovićem za podoben primer?
Najin primer je malce cenejši (smeh).

Še nekaj je značilno za vajino sodelovanje, in sicer vojna oz. realističen pristop do nje. To je precej razširjena filmska tematika, vendar kako prepoznati mejo med realizmom in nadrealizmom? Kakšna je vloga igralca pri tem?
Jaz poskušam vse vloge odigrati realno. Liki morajo biti takšni, kot da bi zares obstajali. Nadrealizem ni ravno najbolj uporaben slog pri igri. Razen pri Top listi nadrealistov (smeh).

V filmu je zbrana multikulturna in zelo izkušena zasedba. Kako ste se ujeli kot ekipa?
Sam sem iz "multikulturne" družine in bolj raznolika ko je ekipa, bolj sem vesel. Ekipa je bila izjemna in pravi užitek je bilo delati v takšnih razmerah.

Collin Farrell se je za svojo vlogo zgledoval po Reutersovem fotografu Damirju Sagolju, sicer Tanovićevem prijatelju. Po kom pa ste se zgledovali vi?
Po navadi se ne "zgledujem" po nikomer, ko se pripravljam na vlogo. Poskušam črpati svoje, kar se da podobne izkušnje iz življenja. Tokrat nisem imel veliko skupnega z likom, razen svojih vojnih izkušenj, zato je bilo težje, ampak tudi zanimivejše.

Lik, ki ga igrate v Triaži, dr. Talzanija je hkrati krvnik in rešitelj. Koliko je ta dvojnost lika vplivala na to, ali boste sprejeli vlogo?
Ravno ta dvojnost lika me je prepričala, da je to odlična vloga. Enoplastni liki niso zanimivi, vsaj zame ne.

Drama vsebuje tudi precej "močnih" dialogov in seveda monologov. Je kakšen, ki vam je še posebej pri srcu?
Všeč mi je bil moj dialog s Colinom neposredno po streljanju ranjencev. Žal je v filmu precej skrajšan.

Svet vas pozna po dramah, območje nekdanje skupne države po komedijah. Kaj je vam bližje?
Popolnoma enak odnos imam tako do drame kot do komedije. Mogoče h komediji pristopam celo malce bolj resno in odgovorno. Na snemanju drame je po navadi več smeha.

Te dni ste zaposleni s projektom v Italiji. Za kaj natančno gre?
Pripravljam se na snemanje novega filma. Projekt se šele razvija in ne smem vam veliko povedati o njem. Saj veste, kako je to pri filmu, sploh dandanes. V zadnjih letih sem se pripravljal na kar nekaj filmov, ki potem nikoli niso bili posneti.

Na nedavnem koncertu Hazardov, kjer ste nastopili kot posebni gost, ste dejali, da nikoli ne bi postali to, kar ste, brez rokenrola. Na kakšen način je glasba vplivala na vašo kariero?
Moja želja je bila, da bi se ukvarjal z nečim, kar je, kolikor se da, podobno rokenrolu. Hotel sem študirati na fakulteti, kjer ni matematike (smeh). Najprej sem naredil dve leti novinarstva, potem sem se vpisal na Akademijo scenskih umetnosti in diplomiral iz igre.

Bili ste del vrnitve legend slovenske glasbe. Je bil občutek, ko je z vami poskakovala vsa Hala Tivoli, nekaj posebnega?
Tudi s svojim bendom (Bombaj štampa) se po dolgem času vračamo na glasbeno prizorišče. Prejšnje leto smo imeli nekaj koncertov, med drugim tudi pred 12.000 ljudmi v Zetri v Sarajevu. Nova plošča bo kmalu izšla. Občutek s Hazardom je bil izjemen. Veliko čustev se je čutilo v zraku in vesel sem, da sem bil del tega.

Je to eden izmed razlogov, da se po dvajsetih letih Bombaj štampa vrača z novim albumom?
Razlog za vrnitev je to, da bolj kot kdaj koli prej uživam v glasbi, obenem pa nisem odvisen od nje. Ni mi treba razmišljati o tem, ali se to izplača, enostavno samo uživam.