Prva projekcija bo sezono zagnala na prvi septembrski dan, ko bo na sporedu Vse, kar dovoli nebo iz leta 1955 nemško-danskega režiserja Douglasa Sirka. Kinoteka je arhiv obogatila tudi s Sirkovim filmom Imitacija življenja (1959), Peklenskim asfaltom ameriškega režiserja Monte Hellmana in dvema filmoma Terrenca Malicka Surova balada (Badlands) iz leta 1973 in Božanski dnevi (1978).
Konec meseca bodo praznovanje septembrskega evropskega dneva judovske kulture pospremili s projekcijo dokumentarnega filma Shoah (1985) francoskega filmskega režiserja Claudeja Lanzmanna in sklopom predavanj.
Poklon Bobu Dylanu
Ko bodo 21. septembra slovenski glasbeniki v Križankah igrali pesmi Boba Dylana, bo Kinoteka ponudila butični izbor filmov, povezanih s tem legendarnim ameriškim glasbenikom in igralcem, ki je letos praznoval 70 let. Ljubitelji glasbe bodo veseli tudi izbora "rokumentarcev" - dokumentarcev o rokovski glasbi - ter retrospektivi avstrijsko-kanadskega cineasta Johna Cooka (1935-2001) ter pionirja novega grškega filma Nikosa Nikolaidisa (1939-2007). V sodelovanju z ljubljanskim mednarodnim filmskim festivalom Liffe Kinoteka pripravlja tudi retrospektivo kanadskega režiserja Davida Cronenberga (1943).
Nadaljujejo številne retrospektive, in sicer češkega režiserja, animatorja in likovnega umetnika Karla Zemana (1910-1989), francoske režiserke in pisateljice Marguerite Duras (1914-1996), velikana nemega filma Busterja Keatona (1895-1966) in nemškega režiserja Rainerja Wernerja Fassbinderja (1945-1982).
Film na knjižnih policah
Založniški oddelek je napovedal zbornik filmskih tekstov ameriškega teoretika Fredrica Jamesona, srbskega avtorja Branka Vučićevića (1934), ki se med drugim podpisuje pod scenarija za filma Splav meduze (1980) in Umetni raj (1990) Karpa Godine. Kinoteka bo izdala tudi novo knjigo filmskega teoretika Andreja Špraha o vračanju realizma v slovenski film in filmografijo slovenskega animiranega filma. Poleg tega se pridružuje Kinodvorovemu programu za otroke in mlade Kinobalon s filmi in gradivi iz svojega arhivskega oddelka.
V Kinoteki si prizadevajo tudi zbrati opus srbskega režiserja Želimirja Žilnika (1942), saj je po besedah vodje programskega oddelka kinoteke Jurija Medena njegova družbenokritična kinematografija pomembna v svetovnem merilu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje