Projekciji dokumentarca, ki je bil na ogled na Festivalu dokumentarnega filma (FDF) v Cankarjevem domu, je sledil pogovor z raziskovalcem množičnih medijev Lenartom J. Kučićem.

Vse za grajenje statusa "dobrega" državljana
Film seznani gledalstvo s kitajskim nadzornim sistemom, ki presega meje in vključuje socialni kreditni sistem, zaradi katerega se ob stotinah milijonov kamer na javnih mestih, obsežnih sistemih filtriranja spleta in sistemu za prepoznavanje obraza prebivalci nadzorujejo tudi med seboj.

Sorodna novica FDF bo odprl film o za "rasni eksperiment" ukradenih slovenskih otrocih

To počnejo za pridobivanje socialnih bonusov, s katerimi se vzpenjajo po družbeni lestvici. Skozi film se razgrinjajo kaotične situacije kritične novinarke, aktivistov za človekove pravice in odvetnikov, ki so bili zaradi spodkopavanja državne oblasti obtoženi. Z javnim ozaveščanjem, pisanjem peticij ter pravno pomočjo strokovnjakov in odvetnikov se družine obtoženih bojujejo za njihov odpust.

Predstavljen je tudi primer borca za človekove pravice Vejping Čena, ki je bil aretiran zaradi nestrinjanja z načeli državne oblasti, zaradi česar se je njegova žena Cijuan Čen znašla v primežu kitajske države. Hkrati je poskušala zaščititi njunega sina pred grozotami, ki so bile storjene njegovemu očetu. Zaradi udarnega boja za njegov odpust so vse vpletene doletele množične nadzorne kamere, prepoznavanje obraza, cenzura dostopa do spleta in spremljanje komuniciranja z drugimi prebivalci.

Pri boju ji je pomagala tudi kaznovana aktivistka in novinarka Sophia Švekin Hvang, ki je odigrala ključno vlogo pri prenosu gibanja #JazTudi na Kitajsko. Njeno delo je rezultiralo v zaporni kazni, kršitvi človekovih pravic in jo postavilo na napačno stran oblasti. Za odpust svojega moža Čvandžang Vanga se je mnoga leta neutrudno borila tudi Venzu Li. Njen mož je bil eden izmed več kot 300 odvetnikov, aretiranih v okviru vladnega zatiranja po vsej državi. Zaradi prodornega protesta njegove družine so ga sicer izpustili, vendar so vsi še vedno izpostavljeni skrajnemu državnemu nadzoru in ustrahovanju.

Začne se z majhnimi dobrotami ...
Leta 1984 rojena režiserka Džang Džjaling kaže jezo in zgroženost gledalcev nad tem, da lahko oblasti tako podrobno opazujejo državljane in uporabljajo podatke za nadzor nad njihovim življenjem in gibanjem. Hkrati vzbuja upanje, da obstajajo pogumni posamezniki, ki se želijo zavzemati za boljšo prihodnost in se bojevati za pravičnost, so o filmu zapisali na festivalu.

V pogovoru po projekciji filma je Kučić poudaril, da se začne "z majhnimi dobrotami; služiš pozitivne točke, nabiraš popuste in postopoma sistem postane normalen. Če nočeš, imaš težave." Dodal je, da se ob spremljanju družbenih in kulturnih sprememb v digitalni dobi sprašuje, kdaj so tovrstne socialne poteze postale družbeno sprejemljive. Po njegovem prepričanju nastala kriza ni več eksperiment, temveč uveljavljena metoda, ki posameznika zaklepa v nevidno kletko. Poudaril je, da se zastavlja tudi vprašanje, ali je pozitivna sprejemljivost družbenega problema rezultat spoštovanja oblasti ali strahu pred njo.