Milena Zupančič, ki je prejela bučne in dolge stoječe ovacije, tako ob prihodu v dvorano kot ob izročitvi nagrade, se je v zahvalnem govoru osredinila na moč filma in zakaj ga ima rada. Spomnila je tudi, da je prva igralka, ki je prejela omenjeno nagrado. O svojem igralstvu pa, da se trudi, da v vsako vlogo stopa z odnosom do vsega, kar jo obkroža.

Ob veselju tudi "neka čudna žalost"
75-letna Milena Zupančič je poudarila, da imata največ zaslug zanjo kot igralko prav režiser Matjaž Klopčič in maskerka Berta Meglič. Kot je še dejala, jo nagrada za življenjsko delo navdaja tako z veseljem in hvaležnostjo kot tudi "neko čudno žalostjo", ki jo napeljuje na vprašanje, ali je napočil čas, da se umakne.

Pred podelitvijo so odprli razstavo o Mileni Zupančič, ki so jo pripravili v Slovenski kinoteki. "Milena Zupančič se je v kolektivno zavest Slovencev vpisala z vlogama Presečnikove Mete v Cvetju v jeseni in Žašlerce v Vdovstvu Karoline Žašler, obakrat v režiji Matjaža Klopčiča. A bi bilo krivično, če bi omenjali zgolj najbolj prepoznavne igralske stvaritve Milene Zupančič. V več kot petih desetletjih nastopov na filmskem platnu in televizijskem zaslonu je ustvarila več kot 80 vlog, sodelovala je z največjimi avtorskimi imeni na območju nekdanje Jugoslavije. V svojih igralskih stvaritvah je prestopala meje ustaljene filmske igre," se med drugim glasi utemeljitev nagrade, ki jo je na slovesnosti prebrala igralka Polona Juh.

Nagrajenko je izbrala strokovna komisija, v kateri so poleg Polone Juh sedeli še Jelka Stergel, Viva Videnović, Dušan Milavec in Boris Petkovič kot predsednik.

Predlog o preimenovanju nagrade
Direktor festivala Bojan Labović je na slovesnosti ob odprtju festivala izpostavil, da bi v Sloveniji nujno potrebovali kontinuirano filmsko produkcijo in da je skrajni čas, da se slovenskemu filmu namenijo sredstva, ki bodo primerljiva s primerljivimi državami. Predlagal je, da se Badjurova nagrada preimenuje v nagrado Milke in Metoda Badjure.

Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je poudarila, da slovenski filmi ne nastajajo zgolj z javnimi sredstvi in da producenti sredstva za filme v slovenskem jeziku vedno uspešneje nabirajo tudi v tujini, kar kaže, da "domačemu filmu uspe prepričati tudi zunaj naših meja".

Sicer pa so se vrata letošnjega festivala odprla že dopoldne, ko se je začel strokovni program. Prve festivalske ure so bile namenjene najmlajšim generacijam in filmski vzgoji. Sledila je popoldanska delavnica razširjene resničnosti.

Pregled nove slovenske avdiovizualne produkcije bo prinesel bero raznolikosti, saj so po besedah direktorja FSF-ja Portorož filmi v tekmovalnem programu žanrsko zelo raznorodni. Ob Laboviću sta selektorja programa še publicistka in filmska kritičarka Veronika Zakonjšek ter filmski teoretik Nace Zavrl.

Za letošnji festival so prejeli več prijav kot lani, skupaj 174, za tekmovanje pa so izbrali 53 filmov. V programu igranih celovečercev in dokumentarcev bo tekmovalo 16 filmov in deset manjšinskih koprodukcij. Poleg tekmovanja so oblikovali še pregledni in posebni program. Filme bodo prikazali na treh prizoriščih: Avditoriju in razstavišču Monfort v Portorožu ter gledališču Tartini v Piranu.

Program po besedah direktorice Slovenskega filmskega centra (SFC) Nataše Bučar kaže, da film v Sloveniji ne more nastajati brez podpore javnih sredstev. Dobršen del filmov je namreč nastal s podporo SFC-ja. Vodja projekta Tjaša Smrekar pa je poudarila, da bodo cene vstopnic enake kot lani.

Ob najnovejši filmski produkciji bodo počastili tudi več obletnic. Festival bo torej odprla restavrirana in digitalna kopija filma Vesna (1953), s projekcijo bodo počastili 50. obletnico smrti režiserja Františka Čapa, 120. obletnico rojstva montažerke Milke Badjura in 110. obletnico rojstva avtorja glasbe za film Bojana Adamiča.

Sorodna novica FSF Portorož se letos poklanja več obletnicam. Odpira ga film Vesna, ki je dal ime nagradam.

Hkrati bo to tudi praznovanje 25-letnice festivala, nagrade katerega so poimenovane prav po tem filmu. Čapu se bodo poklonili še zadnji dan pred podelitvijo nagrad s projekcijo filma Ne čakaj na maj (1957), tako rekoč nadaljevanja Vesne. Med drugim se bodo z razstavo naslovnic poklonili tudi 60-letnici izhajanja filmske revije Ekran.

Festival bodo spremljali tudi strokovni program in večerna festivalska druženja, ki jih kurira Brane Rončel. Letošnje festivalsko dogajanje se bo sklenilo v nedeljo s podelitvijo nagrad za najvidnejše dosežke in ustvarjalce.