V uvodnem filmu, ki je nastal v režiji Tamare Kotevske in Ljubomirja Stefanova, sta avtorja tri leta spremljala ostarelo, nikoli poročeno Hatidze in njeno napol slepo 85-letno mater Nazife, ki se preživljata s čebelarstvom na odročnih delih in v nekonvencionalni maniri. Glavno načelo potomke več generacij čebelarjev Hatidze pri pridelavi medu je, da zase obdrži polovico medu, drugo polovico pa vrne čebelam. Ker čebele hrani z medom, je končni izdelek izvrsten. Sodobni čebelarji tega ne počno več. Pozimi, ko čebele ne morejo do cvetnega prahu, jih povečini hranijo s sladkorjem.

Premierno prikazan na festivalu Sundance
"Celoten film preveva močan simbolizem, ki določa skupnost čebel," je režiserka dejala v pogovoru za portal The Moveable Fest. Makedonski film je lani na filmskem festivalu Sundance, kjer je imel svetovno premiero, v kategoriji dokumentarcev iz svetovnih kinematografij prejel veliko nagrado žirije in nagrado za filmsko fotografijo ter posebno nagrado za vpliv na svetovno kinematografijo.

Skupno je dobil že okoli dvajset nagrad, med drugim nagrado ameriškega združenja filmskih kritikov in druga kritiška priznanja, veliko potrditev pa je prejel z dvema nominacijama za letošnje oskarje – v kategorijah najboljšega dokumentarca in najboljšega mednarodnega filma.

Pet filmov na temo človekovih pravic
Filmski program ostaja enak, kot so ga napovedovali pred obdobjem pandemije. Festival, ki se predstavlja v 22. izvedbi, bo v tekmovalnem programu predstavil pet filmov na temo človekovih pravic – Delo v tujini, Kolektiv, Odvetnica, Za Samo in Vzorno vedenje. Zmagovalni film po izboru tričlanske mednarodne žirije bo prejel nagrado društva Amnesty International Slovenije. O nagrajenem filmu bo odločala tričlanska žirija, v kateri sedijo režiser in producent ter letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada Rok Biček, socialna delavka, ki sodeluje s Šolo človekovih pravic Amnesty International Slovenije, Tina Plahutnik ter Maryse Hendrix, ki v belgijskem Amnesty Internationalu izvaja projekte povezovanja človekovih pravic in umetnosti. Nagrajenca bodo razglasili na sklepni prireditvi.

Francosko-belgijski film Delo v tujini režiserke Yoon Sung-a prinaša zgodbo o pripravi filipinskih deklet na delo v tujini v napol sužnjelastniških razmerjih, romunski Kolektiv režiserja Alexandra Nanauja obravnava katastrofalno stanje v zdravstvu v tej državi, izraelsko-švicarska koprodukcija Odvetnica, ki jo podpisujeta Rachel Leah Jones in Philippe Bellaiche, pa predstavlja zgodbo znamenite izraelske odvetnice Lee Cemel, ki že pol stoletja zagovarja pravice Palestincev.

Sorodna novica Retrospektiva vzhodnonemškega filma 1946–90

Med tekmovalnimi filmi bo prikazan tudi osebni videodnevnik režiserke Waad Al Kateab Za Samo, ki ga je ustvarila v sodelovanju z Edwardom Wattsom. Sirski dokumentarec predstavlja zgodbo matere, ki skuša s hčerjo živeti v vojnem stanju v Siriji. Peti film v tekmi za nagrado pa je slovenska manjšinska koprodukcija Vzorno vedenje, ki predstavlja na smrt obsojene zapornike in njihov odnos do življenja in dela v zaporu. Režirala sta ga Audrius Mickevičius in Nerijus Milerius.

Vzhodnonemški dokumentarec od konca 2. svetovne vojne do leta 1990
Festival se pridružuje zaznamovanju 30. obletnice padca Berlinskega zidu, ki mu bo posvečen vzhodnonemški dokumentarec od konca 2. svetovne vojne do leta 1990. Vodja filmskega programa Simon Popek je sedemnajst večinoma kratko- in srednjemetražnih dokumentarcev razvrstil v osem tematskih sklopov, ki segajo od povojne obnove, prek propagandnih filmov z vzhodne strani do 80. let, ko so se v Vzhodni Nemčiji začele dogajati spremembe.

Med intimnimi in svetovnim portreti bo prikazan najboljši dokumentarec lanskega Festivala slovenskega filma Hči camorre v režiji Siniše Gačiča, ki predstavlja, kako se nekdanja kamoristična morilka Cristina Pinto po 24-letni zaporni kazni spoprijema z izzivi vsakdanjega življenja.