V ameriški distribuciji bo film Love is Strange režiserja Ire Sachsa predvajan z oznako R, kar pomeni, da si ga bodo morali mlajši od 17 let ogledati v spremstvu odraslega. Uradni razlog, ki ga je organizacija Motion Picture Association of America (MPAA) podala za to kvalifikacijo, je "uporaba kletvic", a pritožbe mnogih, da gre za zgolj slabo prikrito homofobijo, se ne zdijo iz trte zvite. Par sta namreč - on in on.

John Lihgow in Alfred Molina v filmu blestita kot Ben in George, prijeten par, ki je skupaj že štiri desetletja. Ko skleneta končno skočiti v zakonski jarem, je George, ki poučuje glasbo na katoliški šoli, po hitrem postopku odpuščen (čeprav pred delodajalci nikoli ni skrival svoje istospolne usmerjenosti). Ker je Ben upokojen in prav tako brez visokih prihodkov, se kmalu izkaže, da je njuno newyorško stanovanje postalo preveliko finančno breme. Medtem ko ga prodajata, vsakega od njiju pod streho sprejme drug sorodnik oz. prijatelj; Ben in George, ki nista navajena biti ločena, se morata tako "drenjati" na pogradih in v sobicah za goste, medtem ko se počutita odveč in v napoto svojim gostiteljem. V edinem prizoru, v katerem se znajdeta skupaj v postelji, sta oba oblečena, vzdušje pa je vse prej kot erotično. Prav tako v filmu ni golote, mamil ali spolnosti, alkohol pa je omejen na kozarec vina pri večerji.

Enako oceno dobi ...
Za primerjavo: v ameriške kinematografe je istočasno prišlo nadaljevanje neonoir uspešnice Mesto greha, A Dame to Kill For. Stripovsko obarvani spektakel, katerega zaščitni znak so eksplicitno nasilje, potoki krvi, golota in spolnost, ima prav tako cenzorsko oznako R.

Ob nenavadno odločitev v zvezi s filmom Love is Strange se je spotaknil tudi časopis New Jersey Star-Ledger. Pri MPAA imajo zelo proste roke, kar zadeva klasifikacijo filmov, v katerih se pojavijo kletvice (vse je namreč odvisno od konteksta), a prav v tem primeru je tistih nekaj kletvic izrečenih v popolnoma nenasilnem kontekstu.

Milejši v Evropi
Isti film so Kanadčani opremili z oznako PG (ogleda si ga lahko vsak, a je za otroke priporočen starševski nadzor), Britanci in Irci pa ga omejili za občinstvo nad 15 let.