Jeruzalem je stičišče treh religij, ki v sodobni preobleki pušk in topov težko uresničujejo Božje besede o miru in ljubezni. Foto: EPA
Jeruzalem je stičišče treh religij, ki v sodobni preobleki pušk in topov težko uresničujejo Božje besede o miru in ljubezni. Foto: EPA

Križarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem. Po sledeh križarjev iz prve križarske vojne med letoma 1095 do 1099 so se odpravili trije sodobni Evropejci – scenaristi dokumentarnega filma Igor Jurič, Miha Kosi in Jože Lenič. Ugotoviti so želeli predvsem, kaj se je – če se je sploh kaj – v tisoč letih spremenilo. So se ljudje končno naučili sobivanja drugačnih?

Novi dokumentarec meseca Po sledeh križarjev je bil premierno na sporedu na 1. programu Televizije Slovenija. Film je režiral Jože Lenič.

Velikanske spremembe za vso tedanjo Evropo
Vitezi, kralji, princi, kmetje in romarji so se leta 1096 odpravili na dolgo bojevito romanje iz zahodne Evrope v Palestino. Za ene klic Boga, za druge življenjski posel, za tretje smrtna obsodba, dejansko pa so križarske vojne pomenile velikanske politične, ekonomske in socialne spremembe za vso tedanjo Evropo. Leta 1099 je Jeruzalem dobil prvega krščanskega kralja, kar pa ni dolgo obstalo. Vseh križarskih vojn je bilo devet, dokler se 1291 krščanska Evropa ni dokončno umaknila z Bližnjega vzhoda.

Zgodovina svete dežele je zgodba o nestrpnosti in prelivanju krvi, saj je Jeruzalem stičišče treh religij, ki v sodobni preobleki pušk in topov težko uresničujejo Božje besede o miru in ljubezni.