Rojstvo festivala sega v leto 1932, ko se je javnosti predstavil pod imenom "razstava filmske umetnosti" v okviru 18. Beneških festivalov sodobne umetnosti, ki jih organizirajo vsako drugo leto začenši z letom 1895 (dogodek je dobil mednarodno veljavo v prvih desetletjih 20. stoletja).

Začetki in predvojni čas
Beneški filmski festival, ki se ponaša z naslovom prvega mednarodnega dogodka svoje vrste, so otvorili na terasi hotela Excelsior na beneškem Lidu. Sprva je šlo za netekmovalni festival, v okviru katerega je bilo mogoče videti filme, ki so postali klasike v filmski zgodovini (It Happened One Night Franka Capre, Grand Hotel Edmunda Gouldinga, The Champ Kinga Vidora, Frankenstein Jamesa Whalea, Zemlja Aleksandra Dovzenka, Gli uomini che mascalzoni Maria Camerinija in A nous la liberté Renéja Claira). Seznam režiserjev je vključeval imena, kot so Raoul Walsh, Ernst Lubitsch, Nikolaj Ekk, Howard Hawks, George Fitzmaurice, Maurice Tourner in Anatol Litvak. Na platnu pa so se pojavile največje zvezde tistega časa vse od Grete Garbo in Clarka Gabla do Jamesa Cagneya, Johna Barrymora in Joan Crawford, ki so privabile preko 25 tisoč gledalcev.

Prvi prikazani festivalski film je bil Dr. Jekyll and Mr. Hyde Roubena Mamouliana 6. avgusta 1932. Ker niso podeljevali uradnih nagrad, so na podlagi glasov gledalcev izbrali sovjetskega režiserja Nikolaja Ekka za Putjovka v zizn, medtem ko je naslov najboljšega filma pripadel A nous la liberté Renéja Claira. Tekmovalni program je bil del naslednjega festivala leta 1934, katerega se je udeležilo 19 držav in preko 300 akreditiranih novinarjev. Nagrade je dodelil predsednik bienala na podlagi strokovnjakov in gledalcev v skladu z Narodnim inštitutom izobraževalne kinematografije. Najboljši igralec in igralka pa sta prejela "veliki zlati medalji narodne fašistične zveze za zabavo".

Tretji festival leta 1935 je pričel tradicijo vsakoletnega dogodka. Zabeležili so povečano število sodelujočih filmov in dežel, nagrada za igralce je bila poimenovana "Coppa Volpi". Naslednje leto je bila prvič imenovana mednarodna žirija, nakar so 10. avgusta leta 1937 v rekordnem času in v skladu z modernističnimi trendi postavili Palazzo del Cinema, ki jo je zasnoval arhitekt Luigi Quagliata. Z izjemo dveh let (1940 in 1948) je stavba gostila festival vse do današnjih dni. Leta 1952 so jo razširili z vhodno avlo in novo fasado. V palači se nahajajo dve filmski dvorani in dve sobi za projekcije. Sala Grande sprejme 1100 gledalcev, Sala Volpi pa 160. Projekcije za javnost in novinarje gostijo tudi v začasni dvorani PalaBiennale (1700 sedežev), Sali Darsena (1300 sedežev) in Palazzo del Casinò (400 sedežev). Več kot očitno kapacitete več ne zadostujejo modernemu mednarodnemu festivalu zato na Lidu že gradijo povsem novo filmsko palačo.

Leta 1938 so prvič predstavili retrospektivo (francoski kinematografiji med leti 1891 in 1933). S svojim obiskom je festival počastila tudi Marlene Dietrich. Med drugo svetovno vojno je šlo za okrnjeno verzijo, ker so sodelovale le nacistične države. Leta 1949 so glavno nagrado za najboljši film poimenovali zlati lev svetega Marka.

Druga polovica stoletja
Skozi leta je festival vplival na zgodovino svetovne kinematografije s promocijo in nagrajevanjem režiserjev kot so Kurosawa, Fellini, Bertolucci, Pasolini, Renoir, Godard, Tarkovski, Buñuel in Bergman. Do leta 1956 so tuje filme izbirale države porekla. Zaradi političnih razlogov je bil med leti 1969 in 1972 tekmovalni program opuščen. Festival je Johnu Fordu leta 1971 in Charliju Chaplinu leta 1972 podelil zlatega leva za dosežke v karieri. Leta 1984 je bil ustvarjen SIC (mednarodni kritiški teden), ki ga neodvisno upravlja Narodna zveza italijanskih filmskih kritikov.

Devetdeseta so zaznamovala ponovno oživljanje dogajanja s seminarji, kvalitetnimi filmi in priljubljenimi režiserji ter zvezdniki. Po Benetkah so se med drugimi sprehodili Jack Nicholson, Harrison Ford, Bruce Willis, Kevin Costner, Mel Gibson, Nicole Kidman, Tom Hanks in Denzel Washington. Zlatega leva za karierne dosežke so prejeli Dustin Hoffman, Al Pacino, Robert De Niro in Francis Coppola. Do konca desetletja so se na Lidu zvrstili še Sally Potter (Orlando), Neil Jordan (The Crying Game), Robert Altman (Short Cuts, zlati lev), Abel Ferrara, Michael Radford (Il postino), Peter Jackson (Heavenly Creatures), Milčo Mančevski (Before the Rain, zlati lev), Lee Tamahori, Kathryn Bigelow (Strange Days), Tsai Ming Liang, Anh Hung Tran (dva azijska zlata leva), Gregg Araki in Jane Campion (The Portrait of a Lady). Ena od inovacij je bila živopisna delavnica "Finestra sulle immagini" za film in video, kratke in dolgometražne filme, animacijo ali karkoli novega in nenavadnega v smislu avdio-vizualne produkcije.

V novem tisočletju so dodali vzporedno kategorijo "Cinema del Presente" z namenom dvigniti zanimanje širše javnosti. V tem desetletju so svoje filme predstavili Woody Allen, George Clooney, Catherine Zeta-Jones, Sean Penn, Naomi Watts, Anthony Hopkins, Salma Hayek, Johnny Depp, Bill Murray, Tim Robbins, Nicolas Cage, Steven Soderbergh, Ang Lee, Jeremy Irons, Monica Bellucci, Susan Sarandon, Russell Crowe, Renée Zellweger, Ron Howard, Abel Ferrara, Tim Burton, Ralph Fiennes, Ben Affleck, Juliette Binoche, Kenneth Branagh, Sandra Bullock, Jackie Chan, Josh Hartnett, Anne Hathaway, Ethan Hawke, Bob Hoskins, Scarlett Johansson, Diane Lane, Lindsay Lohan, Helen Mirren, Clive Owen, Christian Slater, Meryl Streep, Stanley Tucci, Rachel Weisz, Zhang Ziyi, Keira Knightley, James McAvoy, Adrien Brody, Jude Law, Brad Pitt, Tilda Swinton, Richard Gere, Colin Farrell, Ewan McGregor, Takeshi Kitano, Rutger Hauer, Daryl Hannah, Charlize Theron in Mickey Rourke.

Leta 2007 je režiser Alexander Kluge (dobitnik dveh zlatih in srebrnega leva), prav tako rojen leta 1932, ob svečani 75. obletnici festivala pripravil poseben retrospektivni program zadnjih 75 let zgodovine filma. Za to priložnost je bila ustvarjena tudi posebna nagrada zlati lev 75. izdaje in podeljena Bernardu Bertolucciju. Preostali dve glavni nagradi sta šle v roke Timu Burtonu za karierne dosežke in Angu Leeju za najboljši film Poželenje, nevarnost.

Festivalske kategorije
Festivalski filmi so razdeljeni na štiri kategorije (tekmovalni, kratkometražni, obzorja in prvenci). Poleg zlatega leva (Leone d'Oro) za režiserja najboljšega filma tekmovalnega programa občasno podelijo tudi srebrnega leva za drugouvrščenega. Občasno ostale srebrne leve dodelijo tudi prvencem, kratkim filmom in režiserjem. Pogosto dodelijo še filmu ali dvema posebno nagrado žirije, zadnjih dvajset let pa tudi Osella za režijo, fotografijo, scenarij, kompozicijo in tehnični dosežek. Svoje nagrade ima tudi sekcija obzorja, posebno nagrado "Luigi de Laurentiis" ali lev prihodnosti podeljujejo prvencem (Jan Cvitkovič ga je prejel za film Kruh in mleko).

Statistika letošnjega festivala
Festival so letos zaključili 12. septembra in v enajstih dneh so prikazali 75 celovečernih filmov v štirih uradnih kategorijah. Od teh je bilo 71 svetovnih premier, štiri pa mednarodne. Vsega skupaj so prikazali 231 filmov, vključno s kratkometražnimi in retrospektivami. Izbor je bil narejen iz skupnih 3859 filmov iz 74 držav. Od tega je bilo 2519 filmov celovečernih.