To so bile besede, ki jih je nekaj ur po prejemu nagrade za najboljšo igralko filmskega festivala v Cannesu izrekla Južna Korejka Džeon Do Džeon. V tujini do zdaj skoraj neznana igralka si je v domovini ugled pridobila že zdavnaj. Predvsem zaradi izvrstne interpretacije zelo raznovrstnih vlog od prostitutke, okužene z virusom HIV, do preprostega dekleta, ki se zaplete v ljubezensko afero s članom korejskega dvora.

Neodločna glede prihodnosti
Kljub odlični igri pa Do Džeonova vztraja, da ne bo nikoli postala svetovna zvezda velikega formata. Pa ne zato, ker onkraj luže ne bi marali južnokorejske igralke; nekaj Kitajk so v zadnjih letih prav lepo sprejeli in jih naredili za zvezde. Tudi ne zato, ker njen videz ne bi bil dovolj privlačen. Predvsem si je "kriva" sama. Kot je zaupala novinarjem, namreč za zdaj ne načrtuje delovnega postanka v ZDA. Če pa bi ji v roke "potisnili" zares zanimiv scenarij, bi morda kupila tudi letalsko karto.

Korejci čutijo z vdovelo materjo
Zato pa je Džeon Do Džeon postala prava narodna junakinja. Po razglasitvi canskih nagrajencev je namreč povpraševanje po kinovstopnicah za ogled filma Miliang (Skrivno sonce) Lija Čanga Donga, tragedijo o smrti in veri, z vlogo, v kateri je na Azurni obali zaslovela Do Džeonova, skokovito naraslo. Igralka je upodobila žensko, ki se s sinom preseli v mesto, v katerem se je rodil njen pokojni mož. Tam skuša začeti novo življenje in se izkopati iz čustvene krize. Ko že kaže, da ji bo uspelo, njeno življenje pretrese nova tragedija.