Ena najvidnejših slovenskih ustvarjalk na področju kostumografije je dobila že priznanje Prešernovega sklada leta 1972 in Prešernovo nagrado leta 1989.
V obrazložitvi Badjurove nagrade za življenjsko delo so člani komisije (v sestavi Maje Weiss - predsednice -, Dunje Klemenc, Denisa Valiča, Filipa Robarja-Dorina in Miha Hočevarja) zapisali, da jo Alenki Bartl Prevoršek podeljujejo "za njeno izjemno avtorsko delo na področju filmske kostumografije, ki ga je ustvarila v nadvse plodnih 54 letih dela pri slovenskem filmu".
Svojo kostumografsko pot je začela pri filmu Greh (1954) Františka Čapa, pozneje je ustvarila še kostumografije za 20 celovečernih igranih filmov, 10 televizijskih dram in filmov, tri televizijske nadaljevanke, tri televizijske baletne predstave in opero ter nekaj priredb slovenskih gledaliških dram.
Ustvarjalni tandem s Klopčičem
Njeno ustvarjalno in umetniško delo je najbolj zaznamovalo kreativno sodelovanje z režiserjem Matjažem Klopčičem, s katerim sta posnela šest celovečernih filmov in štiri tv-filme. Tako kot Klopčičevi filmi so tudi njene kostumografije dobile številna priznanja na svetovnih filmskih festivalih, vključno z Berlinom in Cannesom.
Sodelovala je tudi s Francetom Štiglicem, Igorjem Pretnarjem, Karpom Godino ... Bila je del ekipe ene največjih uspešnic slovenskega filma, filma To so gadi Jožeta Bevca.
V Narodni galeriji je bila spomladi na ogled pregledna razstava te priznane kostumografke, ki so jo pripravili s Slovenskim gledališkim muzejem. Na njej je bil predstavljen izbor iz bogatega ustvarjalkinega opusa: 15 kostumov in 330 skic. Oglejte si fotogalerijo z razstave.
Nikakor pa ne gre pozabiti na gledališko ustvarjanje Alenke Bartl Prevoršek, saj je v svoji karieri ustvarila kostumografije za več kot 500 (!) gledaliških in operno-baletnih predstav.
Badjurovo nagrado podeljujejo za življenjsko delo na filmskem področju in je najvišja slovenska strokovna nagrada na področju filmske ustvarjalnosti in filmske kulture. Priznanje, posvečeno spominu na filmarja Metoda Badjuro, podeljujeta Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev in Slovenski filmski center.
Prva nagrajenca sta bila Dušan Povh in Ivan Marinček, ki sta nagrado prejela leta 1995. Lani jo je dobil Ljubo Struna iz Slovenskega filmskega arhiva.
15. festival slovenskega filma bo potekal med 27. in 30. septembrom v Portorožu. Kmalu si boste lahko prebrali več o programu letošnje izdaje največjega filmskega srečanja v Sloveniji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje