Trst je naš!, kratki film režiserja Žige Virca, zadnje dni buri duhove na obeh straneh slovensko-italijanske meje. Kot smo že pisali, Unija Istranov protestira proti omenjenemu kratkemu filmu študenta AGRFT-ja in njegovi premierni predstavitvi v Sežani, češ da gre za provokacijo. Po mnenju predsednika Unije Istranov Massimiliana Lacote je namreč film zaradi naslova, ki "spominja na geslo, ki je titovske čete vodilo pri zasedbi Trsta", provokacija, saj ga bodo namesto v Ljubljani premierno predstavili v Sežani, ki je od Trsta oddaljena le nekaj kilometrov.

Partizani iz leta 2009 (in ne 1945)
27-minutni igrani film je sicer diplomsko delo režiserja Žige Virca, ki je napisal tudi scenarij. Nastalo je kot projekt AGRFT-ja v koprodukciji z RTV Slovenija z delovnim naslovom Bitka, ki je ni. Zgodba ni postavljena v leto 1945, temveč v 2009 in je opis poskusa skupine partizanskih vojakov, da bi popravila stare krivice iz druge svetovne vojne in osvobodila Trst.

Glavni junak je komandant skupine Franc (Gojmir Lešnjak), ki pa naleti na nerazumevanje žene Marije (Silva Čušin), ki mora sama delati na kmetiji. Prav tako pa mora opraviti tudi s policijo, ki ne more več dovoliti uprizarjanja bitk. To pa Franceta ne ustavi, še najbolj pa ga teži, da mlada generacija noče sprejeti partizanskih vrednot, ki so se prenašale skozi generacije. Tako podari hčerki Mateji babičino titovko. Vprašanje, ki se zdaj postavlja, pa je, na čigavo stran se bo postavila Mateja in ali bo Trst spet naš?

F ilm bodo premierno uprizorili 6. novembra ob 20. uri v Kosovelovem domu v Sežani, katerega direktor je ravno glavni igralec Lešnjak, za MMC pa je spregovoril režiser Žiga Virc. Odgovoril je na nekaj vprašanj o domnevni provokaciji, ki jo njegovemu filmu očitajo Italijani.

Unija Istranov protestira proti filmu Trst je naš! in njegovi premieri v Sežani, češ da gre za provokacijo. Ste se resnično namenoma odločili, da bo premiera ravno v Trstu bližnji Sežani, ne pa v Ljubljani?
V bistvu je bila prva javna projekcija filma v Ljubljani, kot izpitna projekcija AGRFT-ja. Glavni igralec v filmu, Gojmir Lešnjak - Gojc, je sicer direktor Kosovelovega doma in v prijateljskem vzdušju smo se odločili, da naredimo naslednjo javno projekcijo prav tam.

Je pa zainteresirana javnost zelo hitro povezala lokaciji Trst in Sežano, kar je pripomoglo k veliki medijski prepoznavnosti. Težko bi rekel, da je premiera v Sežani namenska provokacija na to temo. Želim pa s filmom sporočiti, kako mlajša generacija gleda na "neporavnane račune" ter na razmišljanje "kdo je naš in njihov", zato je film tudi neke vrste parodija oziroma moje drugačno razmišljanje o teh tematikah. In tukaj sem želel narediti korak naprej.

So iz Unije Istranov že zahtevali kakšna pojasnila v zvezi s filmom oz. že kako ukrepali, kot so napovedovali?
Mene ni še nihče poklical iz te zveze. Vsekakor so pa vsi vabljeni na ogled filma in upam, da se bomo kdaj videli. Vesel sem tudi velikega medijskega odziva na te dogodke, premiera je namreč že razprodana. Ne razumem pa najbolje, kakšna naj bi ukrepanja proti filmu bila. Menim, da je za umetniško delo v 21. stoletju zelo težko "ukrepati".

Ko se je "zgodil" film Srce v breznu, se slovenska stran ni odzvala na potvarjanje zgodovinskih dejstev, Italijani pa so se hitro razburili. Zakaj mislite, da je tako?
Težko bi primerjal kontekst filma Srce v breznu z mojim filmom. Trst je naš! je namreč film, ki se dogaja danes in želi na nov, svež način govoriti o travmah starejših generacij in o odnosu mlajših generacij do tega. Nisem želel narediti filma, ki bi prikazoval zgodovinska dejstva, ampak sem jih vzel kot ozadje filma, glavni dogodki pa se dogajajo v družini. Mogoče bi morali Slovenci o našem odnosu do zgodovine večkrat razmišljati na tak - bolj humoren - način, sicer se bomo vrteli v istem krogu ves čas.

Na nek način razumem odziv na napovednik filma s strani Italije, moram pa pripomniti, da filma dejansko ni še nihče videl. Zato bi tudi želel, da ga vidijo in potem ocenijo njegov pomen. Konec koncev smo bili že velikokrat priča filmom, ki pogledajo na zgodovinske dogodke iz druge perspektive - npr. Tarantinov film Neslavne barabe, ali pa film Moj Hitler. To je nekakšna podzvrst filmov, ki se ne obremenjuje z zgodovinskimi dejstvi, ker je zdaj že čas za to. Nove generacije želijo iti dalje.

Kot ste že omenili, so za predsednika Unije Istranov nesprejemljivi tudi napovedniki za film, ker naj bi bili "v nasprotju z vsakršnim načelom pomiritve, ščuvali pa naj bi celo k rasnemu sovraštvu". Kako komentirate to izjavo?
Reklamni spot je narejen kot običajno propagandno gradivo filma in v tem smislu je očitno učinkoval zelo dobro. To me tudi zelo veseli, saj je naše delo filma bilo opaženo. Dvomim pa, da lahko napovednik za film spodbuja h kakršnemu koli sovraštvu. Konec koncev so meje že zdavnaj padle in vsi živimo skupaj v Evropi, kjer pa mislim, da ni prostora za tako razmišljanje.

Bi želeli še kaj dodati?
Vsekakor sem vesel, da je slovenski film - in to sploh ne celovečerec, ampak kratki film - spodbudil občinstvo k takšnemu odzivu. Menim, da je v naši filmski industriji še veliko prostora za dobre filme, ki jih bodo Slovenci radi prišli pogledat v kino. Običajno režiram filme z resnim pristopom, vendar jih začinim s humorjem ali pa jih postavim v drugačen kontekst - kot na primer pri filmu Trst je naš!.

Osebno mi je namreč zelo pomembno, da pripovedujem zgodbe, ki jih običajni gledalci razumejo in z njimi dejansko nekaj čutijo. Film je medij za množice.

Spodaj si oglejte še "sporni" napovednik za film Trst je naš!: