Letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, režiser Miran Zupanič, se je po Otrocih s Petrička spustil v drugačne vode: v TV-filmu Igra s pari raziskuje mejo med videzom in resničnostjo, ki zna biti v partnerskih odnosih še posebej zabrisana. Če se vam zdi naslov znan, je to zato, ker gre za priredbo teksta enega vodilnih sodobnih slovenskih dramatikov, Matjaža Zupančiča, ki je za televizijsko različico napisal tudi scenarij. Glavne (in edine) štiri vloge so odigrali Polona Juh, Matjaž Tribušon, Karin Komljanec in Jure Henigman, pri filmu, ki je nastal v produkciji uredništva domačih filmov in nadaljevank TV Slovenija, pa so sodelovali še direktor fotografije Aleš Šega, scenograf Matjaž Pavlovec, kostumografinja Jerneja Jambrek Varga, maskerka Mirjam Kavčič, montažer Matjaž Jenkovič, snemalec zvoka Branko Atanaskovič, oblikovalec zvoka Robert Sršen in direktor filma Milan Blažin.

Po včerajšnji premieri v Kinodvoru si boste film na 1. programu Televizije Slovenija lahko ogledali v sredo, 25. marca, ob 20.05.

Večerja, ki se sprevrže v nočno moro
V Igri s pari utečeno prijateljstvo dveh parov, ki se že leta in leta družita, iz tira vrže nenaden preobrat: Vera (Karin Komljanec) nekega dne na večerjo k Bernardu (Matjaž Tribušon) in Sonji (Polona Juh) ne pripelje svojega soproga Aljoše, temveč zavidljivo mlajšega ljubimca, študenta Ivana (Jure Henigman). In če poskuša Sonja ne vse pretege pokazati, da je ta nenadna zamenjava ne moti, je Bernard do novega prišleka odkrito zajedljiv in postopoma vse sovražnejši. Sledi serija preobratov, ki mnenje, ki smo si ga ustvarili o likih, postavijo na glavo ...
Nihče ni nedolžen
Pred gledalcem se vse jasneje izrisuje svet, v katerem - če si sposodimo Bartolov slavni citat - ni "nič resnično; vse je dovoljeno" in v kjer se pod fasado tradicionalnih vrednot skrivata moralna trohnoba in popolna zamenljivost likov: prevarani se prelevi v varajočega, žrtev v maščevalca, prijatelj v sovražnika in spet nazaj – na "žrtve" in "negativce" jih že davno ni več mogoče razdeliti. Ta "portret" značajev je mogoče prenesti tudi na sodobno družbo, kjer bolj ali manj idilično površje skriva trhle temelje laži.
Ana Jurc