Medtem ko se v Portorožu počasi začenjajo priprave na slavnostno večerno podelitev nagrad vesna, se velja osredotočiti še na enega izmed filmov iz tekmovalnega sporeda, ki ima po našem mnenju dobre možnosti za katero izmed glavnih nagrad.

"Slovenska komedija" praviloma ni ravno besedna zveza, ki bi človeka navdajala s pretiranim zaupanjem. Nekatere med njimi FSF sicer ovenča z nagradami (Hvala za Sunderland), druge grejo mimo skoraj popolnoma neopažene (Stanje šoka) in tretje uspejo v veliki meri zaradi navdahnjenih glavnih vlog (Adria Blues) - večinoma pa se lahko strinjamo, da morda z edino izjemo Dvornikovega Kruha in iger slovenski film (vsaj namerno) ne izvablja ravno salv smeha.

Avtošola Janeza Burgerja je tako osvežujoče presenečenje - in to ne samo zato, ker za režiserja pomeni velik stilski in tematski odklon od Circusa Fantasticusa, art filma par excellence, ki ga je leta 2010 z nagrado za najboljši film ovenčal tudi Festival slovenskega filma. Marsikdo bo ob Avtošoli zaradi premise filma pomislil na Happy-Go-Lucky, grenko-sladko komedijo Mika Leigha o še enem dekletu, ki morda ne bi smelo sedeti za volanom. A v resnici je Burger bližje odbiti črni komediji bratov Coen; v filmu je celo prizor amaterskega poskusa izsiljevanja po telefonu, ki močno spomni na bebavega Brada Pitta v njuni komediji Preberi in zažgi.

Vse zaplete in podzgodbe Avtošole bi bilo dolgovezno obnavljati. Za začetek je dovolj vedeti, da je tu Lija (Maruša Majer), razvajena, a ne butasta 25-letna hčerka tajkuna Roberta (Matjaž Tribušon), ki ji zaradi družinske nenadarjenosti prepoveduje delati izpit za avtomobil. ("Saj veš, da sta se ti mamica in brat ubila v avtomobilskih nesrečah," pripomni Robert, kar pa pri Liji očitno ne podreza v kako staro rano.) Punca je trmasta do te mere, da se je pripravljena celo izseliti izpod domače strehe (seveda s pomočjo očkovih kreditnih kartic), da bi dosegla svoje. Naključje hoče, da gre na svojo prvo uro vožnje ravno v avtošolo, ki je zadnji manjkajoči košček v nepremičninski sestavljanki njenega očeta: ko bo (zlepa ali zgrda) kupil še zadnjo parcelo v okolici, bo lahko začel gradnjo nakupovalnega centra. Da je vse skupaj še bolj prepleteno, Robert ljubimka z ženo Lijinega obupanega, pravkar zapuščenega inštruktorja Jožeta (Gregor Čušin); Lija in Jože se tako znajdeta v nenavadnem zavezništvu proti Robertu, na katerega skuša vsak izmed njiju pritisniti iz osebnih razlogov. Vse skupaj se v vrtoglavem tempu stopnjuje do konca, ki se poigra z igralčevimi pričakovanji od žanra in bo marsikomu v ustih pustil grenak okus deziluzije.

Avtošola ni samo komično-groteskno-kriminalna zmes žanrov, ampak tudi portret družbe, prikazane skozi prizmo ironije. "Moja in Anina (soscenaristka Ana Lasić, op. n.) izhodiščna točka je bil prikaz trenutnega stanja družbe. Glede na to, da ima naša produkcijska hiša, RTV Slovenija, določene preference za svoj "primetime" program, in glede na to, da imam vsak dan že tako ali tako cmok v grlu ob gledanju poročil, ki mi razlagajo, kaj vse groznega se dogaja, bi bilo v filmu, ki gre na spored takoj po poročilih, nesmiselno prikazovati iste reči na isti način," je dan po premieri svoj pristop razložil Burger. "Iz situacije, v kateri smo, se moramo začeti delati norca, če nočemo, da se nam zmeša. Zato sva se odločila za parodijo in jo po mojem mnenju tudi dobro speljala."

Velik del dogajanja naprej poganjajo gostobesedni, energični dialogi. (Igralski stil filma je hitrost, razloži Burger in pri tem kot vzor navede klasično komedijo Nekateri so za vroče. Liki komično učinkujejo zato, "ker so zelo hitri in vse jemljejo zelo zares".) "Nikoli prej še nisem pisala dialogov v tako tesnem sodelovanju," pravi Lasićeva. "Dobesedno podajala sva si besedilo in se ob tem smejala kot zmešana. Še vedno mi je besedilo na butast način - ker so pač vsi liki butasti - neskončno smešno.“

"Tokrat je bilo prvič, da sem se v scenariju hotela ukvarjati z aktualno tematiko, povedati, kako se počutim glede stvari, ki se dogajajo v naši družbi."

Komedijo poganjajo karakterji
Ne glede na družbeni komentar pa so osnovni gradbeni temelj komedije liki, poudari Lasićeva, in šele iz njih se rodijo dialogi. "Dolgo sva potrebovala, da sva ugotovila, kaj so glavne, najpreprostejše motivacije in gonila likov. Prvič: kandidatka hoče voziti. Drugič: inštruktor hoče svojo ženo nazaj. Vsi ostali liki so speljani iz dveh glavnih," pojasni Burger. "Lija ima en sam, v resnici zelo banalen cilj - voziti -, kar je za komedijo idealno."

Burger, ki praviloma s svojo igralsko zasedbo pred začetkom snemanja vadi dolge mesece in pusti, da projekt raste in se spreminja z njimi, je tokrat ubral drugačno pot. Takoj, ko so dobili zeleno luč za realizacijo, so začeli delo in priprave večinoma delali sproti; praktično vsi dialogi so tako v filmu pristali v enaki obliki, kot so bili napisani. "Ni bilo časa za kak poglobljen študij vlog, kar je za tak film morda celo bolje," razmišlja osrednji filmski antagonist, Matjaž Tribušon. "Po igralski plati je hitrica pripomogla k temu, da smo vse skupaj vzeli bolj "po vrhu" ter zradikalizirali želje in motive svojih likov."

Direktor fotografije Jure Černec je film vizualno zasidral v ne preveč v oči bijočo estetiko grdega ter uporabil klasičen, nevpadljiv način kadriranja. "Ker gre v prvi vrsti za film igralcev, nismo hoteli, da bi bila fotografija preveč stilizirana." Sicer pa je bilo to, kot je Černec še izdal v šali, "moje prvo snemanje do zdaj, da so vsi igralci znali svoj tekst". "Ne morete si predstavljati, kako fino to je!"

"Kako je film na koncu videti, je odvisno od njegovega proračuna," realistično pristavi Burger. "Tukaj je bil proračun majhen in skušali smo narediti največ, kar je bilo v danih okoliščinah mogoče. Glede na to, da je bila igralska ekipa velika in sestavljena iz igralcev z rednimi službami in obveznostmi. Nisem si mogel vzeti, tako kot na primer pred snemanjem Ruševin, treh mesecev, v katerih bi skupaj nekam odpotovali in se pripravljali."

"Moj cilj je vedno enak: s tem, kar imam, skušam narediti največ, kar se da, da me končnega izdelka ne bo sram. In za zdaj me še nikoli ni bilo sram."

Obeti za pot v kinodvorane?
Zanimivo je, da je bila Avtošola posneta kot televizijski film, pa je kljub temu na četrtkovi premieri tudi na velikem platnu učinkovala absolutno korektno. Ima kakšen potencial za kinematografsko premiero? "Iz tvojih ust v božja ušesa," odgovarja urednik kulturnih in umetniških programov Jani Virk iz zadnjih vrst na tiskovni konferenci. A glede na to, da v kratkem na velika platna prihaja Zapelji me, na lanskem FSF-ju predstavljeni televizijski film, napovedi najverjetneje niso slabe.