Znotraj te rubrike redno in podrobno spremljajo primere dobre prakse digitalnega restavriranja domače in svetovne filmske dediščine.

Podobe, ujete s fotografsko statično kamero
Večer kratkih filmov bodo sestavljali Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk (1970), Zdravi ljudje za razvedrilo (1971), Manjka mi Sonja Henie (1972) in O ljubezenskih veščinah ali film s 14441 sličicami (1972). Ključna za prenos ironije v sporočilih vseh štirih filmov je glasba, katere besedila delujejo kot naracija in ki daje glas večinoma nemim podobam, ujetim s fotografsko statično kamero, so zapisali v Kinoteki.

Projekciji bo sledil pogovor z avtorjem, ki se v filmsko zgodovino vpisuje kot eden pomembnejših jugoslovanskih črnovalovskih avtorjev.

Slabo stanje kopij izjemnih filmov
Slovenska kinoteka je filme uvrstila na prioritetni seznam iz zbirke jugoslovanskega eksperimentalnega in avantgardnega filma, ki jih je treba restavrirati, zaradi njihove izjemnosti in slabega stanja njihovih kopij. Negative zvoka in slike filmov sta prispevala Jugoslovanska kinoteka in Zastava film iz Beograda.

Kratka dela, nastala v strnjenem nizu treh let, sodijo v tisti del njegovega opusa, ko je filme ustvarjal kot režiser, scenarist, direktor fotografije in montažer. Vsak izmed štirih filmov predstavlja sestavni del kolaža "Karpovih kratkih", ki mu kot skupni imenovalec lahko prisodimo kritično opredelitev do socialno-političnega konteksta tistega časa, ki pa se manifestira skozi prizmo večnega humorja, je zapisala Nadja Šičarov, sodelavka Arhivskega oddelka Slovenske kinoteke.

Vsak izmed kratkih filmov s seboj nosi zanimivo zgodbo. Film Manjka mi Sonja Henie je denimo nastal na beograjskem Festu leta 1972, ko sta Godina in Branko Vučičević prepričala skupino gostujočih režiserjev (Miloš Forman, Buck Henry, Tinto Brass, Frederick Wiseman, Puriša Đorđević, Dušan Makavejev in Paul Morrissey), da med festivalom sodelujejo v izdelavi kratkega filmskega eksperimenta. Vsak izmed režiserjev je po svoje zrežiral triminutni prizor pred statično postavljeno kamero. Posebnost posnetka je bila, da so v vsak posnetek vpletli izgovorjen stavek "I miss Sonja Henie" (Manjka mi Sonja Henie), ki sta ga Godina in Vučičević odkrila v Snoopyjevem stripu. Godina je posneto gradivo nato zmontiral in iz nastalih posnetkov ustvaril kolaž.

Štigličev nagrajenec
Karpo Godina, rojen leta 1943, je študiral gledališko, radijsko, filmsko in TV-režijo. S svojimi celovečerci Splav meduze, Rdeči boogie, Umetni raj je sodeloval v uradnih programih na skoraj vseh vidnejših svetovnih filmskih festivalih: v Cannesu, Berlinu, Londonu, Los Angelesu, Montrealu, Tokiu, Sydneyju, Melbournu, Torontu, Edinburgu, Carigradu, San Franciscu, Rotterdamu, Strasbourgu in še na približno 20 drugih festivalih. Letos je prejel nagrado za življenjsko delo Franceta Štiglica, ki jo od leta 2015 podeljuje Društvo slovenskih režiserjev.