Namen projekta je med drugim omogočiti večjo promocijo in dostopnost iz zakladnice slovenske filmografije domači javnosti. "Kljub velikim tehničnim spremembam, ki omogočajo nove načine gledanja filmov, ostaja kinodvorana najprimernejši prostor za gledanje filmov," je še dejala Nataša Bučar. Zato bodo v dvorani na ogled tako nove slovenske stvaritve kot tudi posamezne reprize filmov preteklih let in še starejše stvaritve iz bere slovenske filmske dediščine.
Podpora, spodbuda in vzgoja
"V sklopu Dvorane slovenskega filma spodbuditi celoletno, sistematično in inkluzivno podporo slovenskim filmom, ki v času redne distribucije v Sloveniji niso dobili dovoljšne izpostavljenosti. Vsak dan v letu bo v dvorani predvidoma na ogled najmanj ena projekcija slovenskega filma. Tako obiskovalcem ne bo potrebno čakati več let, preden bodo imeli ponovno možnost ogleda slovenskega filma," pa je dejala direktorica filmskega programa in marketinga v Koloseju Ursula Spruk.
V okviru projekta pa v Koloseju pripravljajo tudi program filmske vzgoje, s katero med drugim želijo "s povečano dostopnostjo pozitivno vplivali na razvoj mladih občinstev in okrepiti medgeneracijsko sodelovanje ter vzpostaviti vez med mladim občinstvom in domačimi filmskimi ustvarjalci. Projekt Dvorane slovenskega filma smo v Koloseju idejno zasnovali v prepričanju in zavedanju, da se moramo vsi aktivno vključiti in si prizadevati za prepoznavnost domačega filma," je še dejala Ursula Spruk.
"Naj slovenski film živi, predvsem pa naj se vrti!"
Jebiga, slovenska komedija s preloma stoletja – in v več pogledih tudi prelomna slovenska komedija – bo kot prva na ogled v zavetju Dvorane slovenskega filma. Njena digitalizirana filma bo tako natanko po dveh desetletjih znova zaživela na filmskem platnu. Scenarist in režiser Miha Hočevar je glede tega povedal: "Ne poznam filmskega ustvarjalca, ki ne bi bil navdušen nad možnostjo, da se njegov film prikaže v kinu, na velikem platnu. Zato pozdravljam skupno idejo, da se ena od dvoran v Koloseju poimenuje Dvorana slovenskega filma. S tem bodo slovenski filmi, starejši in novejši, dobili priložnost, da večkrat zasijejo v temi kinodvorane in nagovorijo današnje gledalce. Naj slovenski film živi, predvsem pa naj se vrti!"
V filmu sledimo družbi mladeničev, ki poletne mesece preživljajo v Ljubljani, kjer vlada vsesplošno pomanjkanje – od pomanjkanja denarja, alkohola in mamil do pomanjkanja ljubezni in spolnosti. Ob tem jih ogroža tudi nenaklonjenost okolja, vendar imajo srečo, da se jim vse težave zdijo nadvse zabavne. Nepozabno igralsko zasedbo sestavljajo Matej Družnik, Marko Miladinović, Gorazd Obersnel, David Furlan, Jure Sotler, Vasten Valič, Damijan Škafar, Polona Juh in Karmen Rupnik.
"Mi se staramo, film pa ne."
Komedijo so posneli avgusta 1998 na lokacijah v Ljubljani in okolici ter na otoku Rab, za kar so imeli na razpolago trideset snemalnih dni. Film je nastal pod okriljem produkcijske hiše Nora in v koprodukciji z RTV Slovenija. "Veseli smo, da lahko film Jebiga, ki smo ga posneli leta 1998 na 16 milimetrski filmski trak, ponovno gledamo v kinu, v formatu, ki je primeren našemu času," je dejal producent filma Darko Vinkl. Direktor produkcijske hiše Nora in promotor filma Alan Vitezič pa je dejal: "Z digitalizacijo bo film Jebiga ponovno zaživel in upamo, nagovoril mlajše generacije, rojene v času snemanja filma. Mi se staramo, film pa ne."
Jebiga bo v Dvorani slovenskega filma na ogled v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri, projekcije se bodo udeležili tudi ustvarjalci filma.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje