Na Prvem programu TVS bo ob 22.05 na ogled Skrivni Versailles Marije Antoanete Marka Danielsa in Sylvie Faiveley, film o kraljici, ki se je pred utesnjujočimi manirami francoskega dvora zatekala v kmečki zaselek, v nekakšno romantično repliko niza podeželskih hišk, ki jo je dala postaviti na vrtovih posestva, in tam podoživljala brezskrbno mladost na Dunaju. Njen skrivni Versailles so vešči obrtniki zdaj tudi restavrirali.

Pri 14 letih se je poročila s francoskim prestolonaslednikom
Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, bolj znana kot Marija Antoaneta, petnajsti otrok habsburškega cesarskega para Marije Terezije in Franca I., se je pri 14 letih poročila s francoskim prestolonaslednikom Ludvikom-Avgustom. Po smrti kralja Ludvika XV. pa je kot žena Ludvika XVI. postala kraljica Francije in Navarre.

Razvpita je bila zaradi svojega razkošnega življenjskega sloga, ki je spremljal njeno nesrečno zakonsko življenje in zavračanje togih dvornih pravil. Umrla je pod giljotino, zaradi obtožbe veleizdaje so jo kot simbol napuha obglavili na vrhuncu francoske revolucije oktobra 1793.

Danes številni filmi usmerjajo pogled v njeno življenje, v biografskem filmu Sofie Coppole iz leta 2006 je denimo nesrečno kraljico upodobila Kirsten Dunst. Omenjeni film je dobil tudi oskarja za najboljšo kostumografijo.

Na Drugem programu TVS pa ob 21.20 obračajo pogled v 20. stoletje, skozi film Toma Volfa, ki razkriva življenjsko in umetniško zgodbo najslavnejše operne dive vseh časov – Marie Callas s polnim imenom Marie Anne Sophie Cecilie Kalogeropoulos. Leonard Bernstein jo je imenoval "čista elektrika". Callasova pa se v filmu samopoimenuje takole: "V meni sta dve osebnosti – Maria in La Callas. "La Callas, ki je postala La Diva, je prepričala mlado Mario, da se je odpovedala željam po običajnem življenju in družinski sreči.

Sorodna novica Maria by Callas

Prvič v barvni tehniki
Številni intervjuji, nekateri so objavljeni prvič, se prepletajo z njenimi intimnimi pismi, s fotografijami in z arhivskimi posnetki iz umetniškega in zasebnega življenja. Nekateri so javnosti prvič predstavljeni v barvni tehniki.

Film prežemajo številne vrhunske interpretacije njenih opernih vlog, seveda z njenim legendarnim razponom glasu od najvišjega soprana do mezzosoprana.

Poleg tega v filmu vidimo najslavnejše osebnosti tistega časa, kot so Onassis, Marilyn Monroe, Alain Delon, Yves Saint-Laurent, J. F. Kennedy, Luchino Visconti, Winston Churchill, Grace Kelly in Liz Taylor.

Arsov novinar Urban Tarman je v filmski recenziji, objavljeni na MMC-ju, zapisal, da je režiser tudi vizualno odlično združil oba obraza Marie Callas, "posnetki opernih predstav nas spomnijo na La Divino – pri tem je pohvalno, da se ustvarjalcem ni nikamor mudilo in so nekaj arij vključili v celoti; intervjuji nam kažejo Callas, urejeno, elegantno, izdelano javno osebo; na zasebnih posnetkih in fotografijah pa vidimo Mario, žensko, ki je veliko ljubila in veliko žrtvovala".