Feljton je nastal po scenariju Nine Cijan in v režiji Ite Obersnu, posnel pa ga je Aleš Živec. Foto: Televizija Slovenija
Feljton je nastal po scenariju Nine Cijan in v režiji Ite Obersnu, posnel pa ga je Aleš Živec. Foto: Televizija Slovenija

Epizoda iz dokumentarne serije, ki bo na sporedu danes ob 17.25 na Prvem programu Televizije Slovenija, predstavlja selfije kot fenomen mlajših in starejših ter krik novodobnega imperativa biti navzoči in videni.

Že filozof Guy Debord je namreč govoril o t. i. družbi spektakla, ki se je – kot pravi antropolog dr. Dan Podjed – v sodobnem času povezala z omrežno družbo. Bistvo selfija namreč ni samo v tem, da ga posnameš; bistveno je, da ga potem po različnih družbenih omrežjih tudi deliš in v zameno pričakuješ potrditev v obliki srčkov, všečkov ali dvignjenih palcev.

Po Googlovih podatkih naj bi namreč vsak dan objavili približno sto milijonov selfijev, in da bi bili med množico vseh opaženi in videni, smo pripravljeni narediti marsikaj: posneti fotografijo pred prihajajočim vlakom, z nebotičnika, z roba previsa, z vrha najvišjega dimnika.

.

Picasso, Kahlo, Rembrandt in drugi avtoportretisti
Toda ustvarjanje fotografskih avtoportretov ni nič zares novega. Človek je imel od nekdaj potrebo in željo po tem, da se upodablja. Med njimi so nekateri najbolj sloviti slikarji, kot so Pablo Picasso, Frida Kahlo, predvsem pa Albrecht Dürer in Rembrandt, ki so znani po številnih avtoportretih.

Oddaja #Selfi raziskuje, zakaj nam potrditve iz virtualnega sveta tako veliko pomenijo. Foto: Televizija Slovenija
Oddaja #Selfi raziskuje, zakaj nam potrditve iz virtualnega sveta tako veliko pomenijo. Foto: Televizija Slovenija

Razlogi, zakaj so se umetniki vso zgodovino upodabljali, so lahko različni: nekateri so želeli ujeti svoje trenutno čustveno stanje, izraziti bogastvo notranjega sveta, prikazati sebe in svojo minljivost – v nasprotju z današnjim časom, ko nas predvsem družbena omrežja nagovarjajo, naj prikazujemo sebe v olepšani, idealizirani podobi.

Selfije popravljamo, olepšujemo in iz njih odstranjujemo vse, česar ne maramo. Nekaterim se tako zdijo izraz naše samovšečnosti, drugi vidijo v tem priložnost za samopromocijo, spet tretji način, kako se za trenutek iztrgati iz neusmiljenega kolesja časa in minljivosti.

Med množico vseh opaženi in videni
Po Googlovih podatkih naj bi namreč vsak dan objavili približno sto milijonov selfijev, in da bi bili med množico vseh opaženi in videni, smo pripravljeni narediti marsikaj: posneti fotografijo pred prihajajočim vlakom, z nebotičnika, z roba previsa, z vrha najvišjega dimnika.

Izobraževalno-dokumentarna serija Družbeni Fenomeni v epizodi #Selfi raziskuje, zakaj nam potrditve iz virtualnega sveta tako veliko pomenijo in kakšno ceno smo pripravljeni plačati za to, da smo videni. Feljton je nastal po scenariju Nine Cijan in v režiji Ite Obersnu, posnel pa ga je Aleš Živec.

Selfi, izobraževalno-dokumentarna oddaja