73-letni igralec se bo podvrgel "posebnemu programu" zdravljenja na Univerzi Južna Kalifornija, je tiskovni agenciji AP sporočil Hopperjev agent Sam Maydew, ki sicer dodaja, da upajo na najboljše, ni pa poveadl, kdaj so igralcu bolezen diagnosticirali ali kako resno je njegovo stanje. Rak na prostati v ZDA doleti vsakega šestega moškega in je ozdravljiv, če ga odkrijejo dovolj zgodaj.

V začetku tega meseca je bil Hopper že enkrat hospitaliziran, menda zaradi dehidracije. Tokrat je bil zaradi svojega zdravstvenega stanja prisiljen odpovedati obisk filmskega muzeja v Melbournu, ki prireja razstavo Dennis Hopper and the New Hollywood, posvečeno "življenju in delu izjemnega umetnika in ključne figure v kulturnem razvoju Amerike od petdesetih let pa do danes".

Hopper je pred kratkim končal snemanje druge sezone serije Crash, televizijske predelave z oskarjem nagrajenega istoimenskega filma (pri nas: Usodna nesreča) Paula Haggisa, ki je raziskoval problematiko rasizma in nestrpnosti v sodobni Ameriki.

Biografija, ki se bere skoraj kot leksikon filmske umetnosti
Zdaj že nekaj časa rehabilitirani "enfant terrible" Hollywooda (oziroma eden izmed njih, kajti, roko na srce, pretendentov na ta prestol je bilo že precej) je igro študiral pri slovitem Leeju Strasbergu v newyorškem Actors Studio. Njegova filmska kariera je po nekaj vlogah v TV-serijah odriv dočakala z Upornikom brez razloga in Velikanom - kariero je torej začel z Jamesom Deanom.

Hopper je bil med drugim tudi del velikih prevratniških dogodkov, kot so bila uporniška šestdeseta, gibanje za človekove pravice, izbruh moderne umetnosti in fotografije ter veličastna leta džeza in rokenrola. Mož je nazadnje protestiral z Martinom Luterjem Kingom, posnel album z Milesom Davisom in sodeloval z Andyjem Warholom, še preden je ta postal slaven.

V 60. je nastopal v vesternih, v katerih je imel običajno vloge podležev, nato pa je leta 1969 s Petrom Fondo in scenaristom Terryjem Southernom posnel danes kultni "road movie" Goli v sedlu (Easy Rider), ki ga je dokončno izstrelil med zvezde. Hopper je nizkoproračunski film režiral in v njem, skupaj s Fondo in z Jackom Nicholsonom, tudi nastopil.

Toda vse ni bilo rožnato: zaradi vse hujše zasvojenosti z alkoholom in mamili je njegova slava počasi plahnela. Sledila je še ena zmagoslavna vrnitev: Coppolova Apokalipsa danes in nato v Lynchev Modri žamet, kjer je blestel v vlogi psihopatskega Franka Bootha.

Goli komandos išče vojsko
Za dokaz, da so bila njegova "divja leta" res taka (v zadnjih petih letih svoje odvisnosti je na dan spil polovico steklenice ruma in 30 piv), navajamo še bizarno anekdoto. Ko se je leta 1982 v Mehiki odvajal od odvisnosti od drog, ga je to pripeljalo celo za zapahe. Njegovi skrbniki so skrbno upoštevali navodila in mu niso dali nobene pijače, kar je v Hopperju sprožilo resne halucinacije. Nenadoma se je odločil, da se mora udeležiti tretje svetovne vojne; nekega dne so ga našli, kako popolnoma gol tava okrog in išče soborce.

Preden so ugotovili, kdo je, so ga pošiljali od enega zapora do drugega; zamenjal jih je kar sedem. "Ne vem, od kod sem dobil te ideje. Prepričan sem bil, da mi lahko ljudje berejo misli in da se moram prebiti do Južne Amerike in tam nabrati vojsko. Bi sem resnično odklopljen", danes priznava Hopper. Pozneje se je izkazalo, da je trpel za tresavico in prividi, ki so pogosta posledica odvajanja.

Nekateri ne potrebujejo kaskaderjev
Hopperjeve dogodivščine s tem še ni bilo konec: "Končno so me sodelavci našli in me spravili na letalo za Ameriko. Na letalu sem bil prepričan, da vidim Francisa Forda Coppolo in Wima Wendersa in da smo sredi snemanja filma. Tisti hip sem videl manjši ogenj ob vzletni stezi, kar me je spodbudilo, da sem tik pred vzletom odprl vrata in skušal splezati na krilo. Mislil sem, da to piše v scenariju."