Festival slovenskega filma (FSF), ki bo Portorož v meko slovenskega filma že petnajsto leto spremenil med 27. in 30. septembrom, letos prinaša 66 filmov (od tega jih bo v tekmovalnem programu 43, med njimi pa bo sedem igranih celovečercev). Čast slavnostne premiere je pripadla, kot je bilo mogoče pričakovati, nedavno v Montrealu nagrajenemu novemu filmu Marka Naberšnika Šanghaj.

V duhu spodbujanja čim večjega zanimanja slovenske javnosti za sodobno domačo filmsko produkcijo bo TV Slovenija zaključno slovesnost s podelitvijo nagrad tudi v živo prenašala.

Programska direktorica festivala Jelka Stergel je morala pri sestavljanju urnika izbirati med 130 prijavami, na koncu pa je v tekmovalni program celovečercev, tisti del festivala, ki širšo javnost najbolj zanima, uvrstila sedem filmskih del. To so, če zdaj naštejemo vse:
- Generacija 71 Boštjana Slatenška,
- Vaje v objemu Metoda Pevca,
- Šanghaj Marka Naberšnika,
- Nahrani me z besedami Martina Turka,
- Srečen za umret Matevža Luzarja,
- Pisma iz Egipta Polone Sepe in
- Hvala za Sunderland Slobodana Maksimovića.

V slovenski kinematografiji po oceni Stergelove kot po navadi tudi letos prevladuje dramska forma, komedija in akcija sta bolj izjema. Sicer pa je nekoliko več razgibanosti letos zaznati v informativnem programu.

Letos prvič: tekmovalna sekcija dokumentarcev
Poleg tega se je odločila, da uvede tudi tekmovalni program dokumentarnih filmov. Vanj je uvrstila filme
Otroci socializma Braneta Bitenca,
Dober prijatelj Pedro Opeka Jožeta Možine,
Oči in ušesa boga Maje Weiss in Toma Križnarja,
Dolge počitnice Damjana Kozoleta,
Deklica in drevo Vlada Škafarja,
V deželi medvedov Nike Autor,
Državljan Diareja ali Kdo je Tomaž Lavrič Dušana Moravca in
Jaz sem Janez Janša v režiji Janeza Janše.

V sklopu tekmovalnega programa bodo prikazali 11 kratkih filmov. Po besedah Stergelove so formalno zelo raznoliki, od eksperimentalnih nenarativnih pa do klasičnih pripovednih in animiranih filmov.

Koprodukcije, pri katerih smo imeli Slovenci prste
V tekmovalni program koprodukcij je uvrstila filme Ženska, ki si je otrla solzo Teone S. Mitevske, Parada Srđjana Dragojevića, Nočne ladje Igorja Mirkovića in Mlada noč Olma Omerzuja. Omenjeni filmi so večinoma manjšinske koprodukcije, med njimi pa je tudi nekaj vidnejših avtorskih prispevkov, denimo film Olma Omerzuja ter Nočne ladje, v katerih ima glavno vlogo naš Radko Polič.

Kaj pa vzporedni festival dokumentarnega filma?
Programska direktorica, ki opozarja, da bi bilo v prihodnje ob tolikšni in tako kakovostni produkciji dokumentarcev pametno razmisliti o dodatnem festivalskem dnevu ali pa morda o ločeni prireditvi, kakršne zametek že obstaja v Mariboru, ugotavlja, da letos med dokumentarnimi filmi prevladuje socialna, družbeno angažirana tematika; Maja Weiss in Tomo Križnar pa sta s filmom Oči in ušesa Boga posegla celo na polje gverilskega filma.

Na predstavitvi programa so, kot smo že poročali, razglasili tudi dobitnico letošnje nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo. Komisija v sestavi Maja Weiss (predsednica), Dunja Klemenc, Denis Valič, Filip Robar-Dorin in Miha Hočevar je Badjurovo nagrado podelila filmski kostumografki in pedagoginji Alenki Bartl.

Dogodki za strokovno javnost
Spremljevalni program festivala v organizaciji Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (AIPA), Media Deska Slovenija in Slovenskega filmskega centra bo po besedah vodje pisarne Media Deska Sabine Briški avdiovizualnim ustvarjalcem ponudil poseben program. Ta bo vključeval strokovno usposabljanje, navezovanje stikov ter vzpostavljanje dialoga med pomembnimi akterji na domačem filmskem in avdiovizualnem področju.

O prihodnosti slovenskega filma
Ponudil bo seminar in svetovanje o avtorskih in sorodnih pravicah na AV področju s pravnim strokovnjakom zavoda AIPA Borutom Bernikom Bogatajem, scenaristični Media seminar in svetovanje pri razvoju scenarijev z uveljavljenim mednarodnim in Media svetovalcem za scenarije Miguelom Machalskim. Pripravili bodo še Media seminar in praktično delavnico o marketingu in promociji projektov v razvoju s priznanim strokovnjakom in Media svetovalcem za marketing v kinematografiji Alvarom Vego ter strokovni posvet o trajnostnem razvoju slovenske filmske industrije.

Pri slednjem bo po besedah direktorja Slovenskega filmskega centra Jožka Rutarja poudarek na treh temah: na vlogi države pri zagotavljanju stabilnega okolja za filmsko produkcijo in industrijo, izvenproračunskih virih za financiranje filmskega in avdiovizualnega sektorja s poudarkom na financiranju s strani televizijskih hiš ter davčnih olajšavah in davčnih spodbudah kot virih financiranja filmske produkcije.