Med branjem v Mini Teatru je Petrovca spremljal pianist Dejan Berden, v neposrednem prenosu pa ste ju lahko poslušali tudi v večernem in nočnem programu Arsa. Kot je v intervjuju za MMC dejal odgovorni urednik Arsa Matej Venier, je idejo za branje podal Petrovec sam.

"Ta roman je meni izrazito pri srcu, kot igralcu in kot radijcu, ker je roman, ki ima v sebi izjemno sladostrasten jezik, v slogu je igriv in hudomušen, pa hkrati sentimentalen, zato je pravi izziv brati tako besedilo," je dejal Petrovec.

Petkovo praznovanje se je začelo v Mestnem muzeju Ljubljana. Z voditeljem Gregorjem Podlogarjem je v odprti kontaktni oddaji osem gostov razpravljalo o pomenu programa Ars in njegovi vlogi v današnji družbi, ob tem pa bodo gostje predstavili njim najljubše odlomke s področja literarne in glasbene umetnosti, ki jih bomo predvajali. Dopolnjevali so se Barbara Korun – Brina Jež Brezavšček, Uroš Zupan – Milko Lazar, Ciril Zlobec – Pavel Mihelčič ter Veno Taufer – Bor Turel in Matej Venier.

Tu sta nato ostala Milko Lazar in Pavel Mihelčič; v kratkih improvizacijah slovenskih skladateljev se jima bo pridružil Janez Matičič. Pred njihovimi nastopi so se o improvizaciji z njimi pogovarjali trije Arsovi glasbeni uredniki: Gregor Pirš, Brigita Rovšek in Hugo Šekoranja. Z njihovim ustvarjanjem v živo pa so Arsovci že napovedali novo oddajo v prihodnjem letu.

S protestniško poezijo so se preselili na Trg francoske revolucije sredi mesta. Žgoče misli so 20 minut interpretirali študentje dramske igre; spremljal jih bo harmonikar Marko Hatlak. (Branje protestniške poezije se bo ob 21. uri nadaljevalo na nabrežju, na Novem trgu; branju je sledil koncert harmonikarja Marka Hatlaka.) Gre za umetniške mojstrovine od davnine pa vse do danes. Prvi sklop je bil namenjen predvsem družbenim temam, drugi pa je naravnan politično.

Med tem odmorom najprej se je splačalo zavidi v Mestni muzej. Tam je čakala stalna miza in violinist Žiga Brank z recitalom sonat Eugèna Ysaÿeja.

In naprej na Trg francoske revolucije in še korak dlje v notranjost Mestnega muzeja: je bilo mogoče poslušati hudomušno radijsko igro za lahko noč: Odločilni dan v mačji zgodovini. Že leta 1961 jo je napisal Matjaž Kmecl, dogaja pa se vedno - tukaj in zdaj: v mačjem kraljestvu vlada mogočni Mrjav IX (Jurij Souček). Na dvoru in naokrog, še posebej v grajskih ječah, je vznemirljivo, in kdo ve, kako bi se končalo brez modre in ravno prav uporniške princeske Mucacace in njene tople ljubezni do prvega mačjega muzikanta Doremuca ... Seveda je mačje kraljestvo ustvarjeno tudi za odrasle, skupaj z imenitno ekipo ga je zvočno pričarala režiserka Rosanda Sajko, igra pa se ponaša z več mednarodnimi nagradami.

Ob vrnitvni s protestniške poezije in improvizacij Pavla Mihelčiča je bo tu, na Trgu francoske revolucije, čakala Zapeljivka Mateje Perpar. V izvedbi Polone Juh in Mateje Perpar v živo in ob Sebastianu Cavazzi. Zapeljivka je pravzaprav zgodba o iskanju bližine. Tudi na vročih linijah. Takšno, nekdaj vročo telefonsko linijo, je namreč v upravljanje prevzela mlada socialna delavka, ki pa jo je namenila zgolj osebnim pogovorom z izgubljenimi dušami in ljudmi v stiski. V tem telefonskem medprostoru se "naključno" srečata ona in moški. Med njima pa se iz takšnih ali drugačnih želja, pa tudi pričakovanj, razvije nekaj več. Vendar ne nujno nekaj trajnejšega. Gre torej za v svojem bistvu trpko, a sila duhovito in pronicljivo radijsko miniaturo o moško – ženskih odnosih in o osamljenih in socialno ogroženih ljudeh.

Po Zapeljivki in improvizaciji Milka Lazarja v Mestnem muzeju pa so povabili na enourni koncert Nine Strnad z instrumentalno skupino na Mestnem trgu.

Zadnja zvočna postaja Arsovega dne v stari Ljubljani je bila dokumentarno-igrana uprizoritev radijske igre Dva konja, posnete po scenariju Kristijana Mucka. Na Trgu francoske revolucije in v notranjosti Mestnega muzeja so premierno predstavili delčke te ars-akustične kompozicije. Igra zvočno upodablja znanstvene teze kvantne teorije o sestavi vesolja, živega in stvarnega, odnose med merljivim in nemerljivim v prostoru in času. Človeški glas in zvoki iz drugih dimenzij, znanost in umetnost si tu podajajo roko. Nastopajoči: Kristijan Muck, Branko Šturbej in Aljaž Jovanovič. Gosti v pogovoru o igri pa bodo dr. Mladen Dolar, Boštjan Perovšek, Vilma Štritof in dr. Boris A. Novak.

50 preteklih Arsovih let so s številnimi prihodnjimi leti povezovali odlomki futurističnega eseja Velimira Hlebnikova Radio prihodnosti. Ta je že leta 1921 radiu napovedal svetlo in vplivno prihodnost: "Radio prihodnosti – osrednje drevo naše zavesti", je med drugim zapisal.