Kot je v utemeljitvi zapisal dirigent Stojan Kuret, je njuna pevska izvedba vrhunska, tehnično dovršena, v sporočilnosti iskrena in doživeta, prežeta z globoko muzikalno izpovednostjo in posluhom za slovensko besedo.

Nastop v Operi, glasbenem srcu Ljubljane
Pred dobrim letom dni sta se brat in sestra Fink pripravljala na koncert samospevov v ljubljanski Operi, kjer je bil repertoar enak kot na nagrajeni plošči. "To je zame nepozaben spomin. Za naju je velik privilegij, da sva smela v ljubljanski Operi, ki je zame glasbeno srce Ljubljane, peti samo slovenske samospeve. Operi je za čestitati za takšno iniciativo, da smo lahko prodrli s to idejo,” se spominja Bernarda Fink, ki deluje tako na opernem kot na koncertnem področju in spada med najuspešnejše vokalne interprete slovenskega rodu. Z bratom, prav tako pevcem, Markom sta se rodila v Buenos Airesu slovenskim staršem.

"Izpostavil bi dejstvo, da je bil prvi pobudnik društvo iz Škofje Loke, ki je prosilo, ali bi lahko izvajali samospev s plošče, ki je nastala nekaj prej. Za datume nastopov smo se usklajevali še z Mariborom in Novo Gorico. Nastala je cela serija koncertov v šestih dneh," je povedal Marko Fink, ki je bil sprva član različnih vokalnih skupin v Argentini, solistično pevsko kariero pa je začel leta 1985. Izobraževal se je pri številnih evropskih pevskih pedagogih, leta 1988 pa je na podlagi pevskih uspehov prejel štipendijo in odšel na izpopolnjevanje v London. Leta 1990 je debitiral na opernem odru v Salzburgu in odtlej nastopal po vsej Evropi.

Kot otroka obkrožena s slovensko pesmijo v Argentini
Na Večeru slovenskih samospevov je ob bratu in sestri Fink nastopil pianist Anthony Spiri. "Anthonyja Spirija poznam še iz Salzburga, ko sem tam štiri leta živel. Še bolj pa ga pozna Bernarda, saj z njim veliko nastopa in snema. Ravnokar je izšla njuna sijajna plošča Canciones Españolas," je povedal Marko Fink, njegova sestra pa je dodala: "Anthony se zelo spozna na slovenski repertoar. Že pred nama je delal z gospo Marjano Lipovšek, tudi z nama je delal nešteto projektov. V juniju pripravljamo serijo recitalov z Markom. Počasi Anthony že razume nekaj besed v slovenščini, seveda je treba delati, a on je izredno odprt in fleksibilen, zelo ga zanima taka glasba, zato je z njim lahko in lepo delati.”

Prve priprave na ploščo so se začele dve leti pred snemanjem z izborom samospevov, ki ni bil lahek. Pri izboru sta želela biti Finkova reprezentativna in pokazati celoten potencial slovenskega glasbenega in pesniškega ustvarjanja. Na plošči, ki je izšla pri založbi Harmonia Mundi, je predstavljenih 11 skladateljev, začenši z Benjaminom Ipavcem. Z izborom skladb sta želela predstaviti celoten čustveni nabor, od bolj žalostnih trenutkov do otroških pesmi. "Ob veselju, ki ga imam ob prejemu nagrade, hvaležno mislim na starše, ki so nam položili v srce ljubezen do Slovenije in slovenske pesmi. Obenem mislim tudi na sorodnike, s katerimi smo peli - tete, strice in ostale ljudi, ki so nas kot otroke obkrožali s slovensko pesmijo. Razlog je bil seveda tudi domotožje, ki so ga čutili, ker so bili tako daleč od svoje Slovenije. Zato je pesem za naju z Markom ena srčna zadeva, ne glasovna, glas je pač samo inštrument. Zato te nagrade ne prejemam osebno, ampak jo posvečam vsem Slovencem, ki so v Argentini.”

Prepletanje dveh svetov
Leta 2007 je prav tako pri založbi Harmonia Mundi izšla plošča Canciones Argentinas, ki je bila nominirana za grammyja. Sta ta in letos nagrajena plošča ponazoritev njunega odnosa do dveh domovin, je Finkova vprašala novinarka Radia Slovenija Vesna Istenič. "Nedvomno sva nekako otroka dveh domovin. Rojen si kot Slovenec na periferiji Buenos Airesa, hodiš v argentinske šole, istočasno pa v soboto hodiš v slovensko šolo, sodeluješ pri skupnosti, hodiš k maši. Istočasno pa se tam igraš z otroki drugih narodnosti - pri nas je bilo veliko Italijanov, Špancev … Ta svetova se prepletata,” je povedal Marko Fink.

Dodal je še, da se lahko obenem počutiš stoodstotno Argentinec in Slovenec: "Sploh, ko gre za čustva, ki jih predstavlja in posreduje glasba. To ni kot športna tekma, ko mora biti bolj za enega in drugega. Glasba kot izraz umetnosti je nekaj drugega. Jaz sem absolutno ta dva projekta tako razumel.” Njun najljubši samospev s plošče je Mesec v izbi skladatelja Antona Lajovica, ker, kot sta še povedala za Radio Slovenija, nekako predstavlja njuno zgodbo in ima prelepo glasbo.