Mozartov tesni prijatelj Benedikt Schack je zadnje ure Mozartovega življenja v intervjuju opisal:
Mozartov tesni prijatelj Benedikt Schack je zadnje ure Mozartovega življenja v intervjuju opisal: "Na večer smrti je Mozart naročil, naj mu prinesejo Requiem k postelji in je sam odpel altovski del ... enajst ur pozneje, ob enih zjutraj, je zapustil ta svet." Na sliki upodobitev Mozartove smrti, kot si jo je zamislil madžarski slikar Mihály Munkácsy leta 1885. Foto:
Mahler
William Grant, ki trdi, da je Mozartovo bolezen in smrt povzročilo pomanjaknje vitamina D, opozarja še na dva podobna primera. Britanska čelistka Jacqueline Mary du Pré je leta 1987 pri 42 letih umrla zaradi multiple skleroze, avstrijski skladatelj Gustav Mahler (na sliki), ki so mu v Ljubljani pred kratkim postavili kip, pa je leta 1911 umrl zaradi bakterijskega endokarditisa. Vitamin D po novih razsikavah lahko prepreči obe bolezni.

Raziskovalci Mozartovih zadnjih dni so pred kratkim kot mogoč vzrok njegove bolehnosti in smrti pri 35 letih navedli pomanjkanje vitamina D. Skladatelj je v svojem visoko ležečem avstrijskem domu verjetno vsaj polovico leta trpel za pomanjkanjem "sončnega vitamina". Zaradi tega je bil verjetno bolj ogrožen in nagnjen k boleznim, kot so koze, vnetje mandeljnov in vnetje dihalnega trakta.
Opozorilo sodobnim glasbenikom
Upokojeni fizik William Grant, ki je delal za Naso, trdi, da bi lahko Mozart živel dvakrat dlje in ustvaril še marsikakšno čudovito skladbo, če bi le poznal vitamin D in imel dostop do njegovih nadomestkov. Čeprav so drugi raziskovalci do teh raziskav skeptični, Grant meni, da je Mozartova zgodba opozorilo tudi za sodobne glasbenike, ki bi morali razmisliti, da bi kakšno vajo opravili tudi pod milim nebom in sončnimi žarki.
"Skoraj vsaka bolezen ima povezavo z vitaminom D. Sodobni glasbeniki po mojem mnenju ne vedo, da s tem, ko se zapirajo med štiri stene, ne dobivajo dovolj vitamina D," je za Discovery News povedal Grant, ki sicer ni zdravnik, je pa dolgoletni raziskovalec učinkov vitamina, ki ga telo lahko pridobi tudi s sončno svetlobo.
Najboljši zdravniki ga niso znali rešiti
Vzrok Mozartove smrti je že dolgo predmet ugibanj. Glasbeni genij je bil pokopan tri dni po smrti, obdukcija pa nikoli ni bila opravljena, pravi William Dawson, upokojeni ortopedski kirurg. Poročila o skladateljevi smrti so natančneje pregledali šele 30 let pozneje in so bila polna nasprotujočih si podrobnosti, pa tudi znanje o boleznih je bilo pred dvema stoletjema veliko manj razvito. "Niso poznali vitaminov. Niso poznali bakterij. Niso poznali krvnega tlaka. Mozartovi zdravniki so bili sicer najboljši, kar jih je lahko dobil, a preprosto niso imeli dovolj znanja, da bi ga uspešno zdravili," pravi Dawson.
Po natančnem pregledu vseh mogočih poročil o dogajanju v zadnjih dneh Mozartovega življenja je Dawson kot vzrok smrti največkrat zasledil kronično bolezen ledvic. Te razlage se mu zdijo precej prepričljive, ima pa tudi svojo teorijo o tem, kaj je na koncu ubilo skladatelja. "Velikokrat so Mozartu puščali kri kot del zdravljenja njegove bolezni. Mislim, da so pri tem pretiravali in da je umrl zaradi akutnega pomanjkanja krvi," še svojo teorijo v niz mnogih dodaja Dawson.