20-minutni dokumentarec Zgodovina glasbe in orgel v ljubljanski stolnici je režiral Luka Posavec po scenariju, ki ga je ustvaril v sodelovanju z Gregorjem Klančičem in Tomažem Sevškom Šramelom. Pripovedovalec je Igor Velše, eden najbolj znanih glasov Radia Slovenija. Film je nastal v produkciji Feguš filma in 3.14vk productiona.

Ivan Milavec (1874–1915). Foto: dLib
Ivan Milavec (1874–1915). Foto: dLib

Največje delo Ivana Milavca, ki je deloval tudi zunaj Slovenije
Orgle v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja z 52 registri in tremi manuali, ki so umeščene v orgelske omare iz sredine 18. stoletja, je zasnoval Ivan Milavec. Znane so tudi njegove orgle na Bledu in v Žireh ter nekaterih drugih krajih po Sloveniji, Avstriji in Hrvaški, a te v ljubljanski stolnici veljajo za njegovo največje delo.

Leta 2021 je bila ustanovljena komisija za prenovo dotičnih orgel, ki želi javnost opozoriti, da so te del kulturne dediščine, ki jo je treba ohraniti. Opozorili so tudi, da so orgle, ki veljajo za zvočno-tehnični biser slovenske pozne romantike, slabo vzdrževane. Projekt prenove nameravajo zagnati v prihodnjih letih, za kar pa seveda potrebujejo finančna sredstva, so sporočili iz Stolne župnije sv. Nikolaja.

Orgle v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja so bile Milavčeve 26. po vrsti in hkrati njegovo največje delo. Foto: Ljubljanska stolnica
Orgle v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja so bile Milavčeve 26. po vrsti in hkrati njegovo največje delo. Foto: Ljubljanska stolnica

Obnova zastala zaradi gospodarske krize
Komisijo vodi soscenarist dokumentarca Gregor Klančič, sicer organist v stolnici in zborovodja. Obnova orgel se je omenjala že ob 300. obletnici posvetitve stolnice leta 2007, ko so bile obnove deležne stropne freske. Obnova orgel naj bi bila pravzaprav naslednja na vrsti, a je nastopila gospodarska kriza.

Milijon za ohranitev v prvotni obliki
Ohranitev orgel v prvotni obliki bi po Klančičevi oceni stala okoli milijon evrov, pri čemer med drugim računajo tudi na pomoč nadškofije. Glede na zdajšnje načrte bi se obnova lahko začela v prihodnjem letu, še prej pa nameravajo prek razpisa izbrati najverjetneje tujega restavratorja, ki bi posegel v omare z 52 registri, tri manuale in pedal.