Ob tej priložnosti so odprli tudi priložnostno razstavo mašnih plaščev in nekaterih paramentov avtorice Tine Šuštaršič.

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu spada med najstarejše in umetnostnozgodovinsko najbogatejše cerkve na slovenskih tleh. Začetki gradnje segajo v 13. stoletje, cerkev pa je svojo podobo dobivala skozi stoletja, so zapisali v župnijskem uradu Stara Loka. V obdobju gotike so bile poleg nove ladje cerkvi dodane številne freske, okraševanje pa se je nadaljevalo še v baroku, ki je cerkvi dodal bahav, barvit videz.

(Mimogrede, na romanje v Crngrob sta se podala tudi protagonista Cvetja v jeseni, kultne ekranizacije Tavčarjevega romana. Prav ta kraj je režiser Matjaž Klopčič izbral zaradi idilične pokrajine in starodavne cerkve.)

Originalne orgle v cerkvi je leta 1649 izdelal orglar Tomaž Krek. Prvotne orgle so stale do leta 1743, ko so jih zamenjale sedanje, delo Janeza Janečka.

Orgle že skoraj 275 let služijo svojemu namenu. Pred sedanjo obnovo so leta 1984 doživele delno obnovo, ko je orglarski mojster in konservator Hubertus von Kerssenbrock iz Münchna očistil in zaščitil piščali, trakture in notranjost omare, na meh namestil elektromotor ter pod tipke v manualu vstavil filc, ki zmanjšuje ropot ob igranju. Zunanjost baročne omare je ostala nedotaknjena.

Boj z zajedavci
Strokovna ocena stanja pred tokratno obnovo je pokazala, da so lesene piščali napadli lesni zajedavci, kovinske pa so bile poškodovane zaradi nestrokovnega uglaševanja. V notranjosti orgel so se kopičili iztrebki netopirjev, problematična pa je bila tudi namestitev motorja in sistem za odpiranje zapornega ventila.

Z obnovo Janečkovih orgel cerkev v Crngrobu pridobiva uporaben glasbeni inštrument neprecenljive zgodovinske vrednosti, hkrati pa bodo orgle zasijale kot nepogrešljiv okras v prostoru.