Evora, ki je leta 2003 dobila tudi grammyja za svoj album Voz D'Amor, je imela po poročanju v zadnjih letih mnogo operacij, lani tudi zahtevno operacijo na odprtem srcu.

Glasba, ki prihaja in odhaja po morju
Leta 1941 rojena Cesaria Evora je svetovno najbolj prepoznavna pevka morne, melanholične, a vseeno poskočne ljudske glasbe Zelenortskih otokov, ki jo opisujejo kot "mešanico tangoritmov, britanskih pomorskih napevov in angolskih žalostink".

"Na glasbo Zelenortskih otokov je vplivalo mnogo stvari. V svoji državi sem nastopala za veliko tujcev. V tistih letih, od 1950 do 1960, je bilo v naših pristaniščih veliko tujih ladij in ljudem je bila moja glasba všeč. Primerjali so jo z bluesom in fadom. Na Zelenortskih otokih imamo mešanico kultur. Kamorkoli greš, vidiš morje. Morje vidi nas! Po morju ljudje pridejo in zapustijo deželo," je o raznolikih vplivih na svojo glasbo v intervjuju iz leta 2007 povedala Evora.

Uspeh po desetletju premora
Evora, ki se je je oprijel vzdevek bosonoga diva, ker je pač nastopala bosa, je svojo glasbeno pot začela v lokalni katoliški cerkvi pri desetih letih in se pri 16 pridružila skupini mladega kitarista, v katerega se je zagledala. Čeprav so na Portugalskem, v ZDA in Franciji velike skupnosti izseljencev iz njene domovine, najprej uspeha ni našla. Šele po desetletnem premoru od 1975 do 1985 se je začel njen vzpon do statusa ene največjih zvezdnic "svetovne" glasbe.

V devetdesetih je začela z večjimi mednarodnimi koncertnimi turnejami in se dokončno uveljavila v novem tisočletju, ko je poleg grammyja dobila tudi številne druge glasbene nagrade in priznanja. A tudi na mednarodne nagrade se na stara leta ni preveč ozirala: "Nisem bila presenečena, saj sem dobila že mnogo nagrad. Tukaj v Franciji so me že tolikokrat nagradili, da to zame ni več presenečenje. Sprejemam svoj uspeh, a še vedno sem ista oseba, ista Cesaria."