71-letni András Schiff je eminentna osebnost v svetu klasične glasbe; stroka ga visoko ceni predvsem zaradi njegovih interpretacij Bachove in Mozartove glasbe. V Ljubljani je nazadnje nastopil leta 2023 (in tudi leto pred tem).

V nedavnem telefonskem pogovoru za New York Times je pianist potrdil, da je odpovedal gostovanje v Newyorški filharmoniji, ki je bilo načrtovano za naslednjo pomlad, ter koncert v Carnegie Hallu, kjer bi se moral ustaviti v okviru svoje letošnje turneje. Ob tem je izjavil, da ga zelo skrbijo Trumpovo oštevanje Ukrajine, njegove ekspanzionistične grožnje Kanadi, Grenlandiji in Gazi ter njegova podpora skrajno desničarski politični struji v Nemčiji.

Schiff se je v Budimpešti rodil v judovski družini, ki je na lastni koži izkusila grozoto holokavsta; zdaj pravi, da ga Trumpovi pozivi k množični deportaciji srhljivo spominjajo na projekt množičnega izgona Judov pred in med drugo svetovno vojno. "Ko slišim besedo deportacije, imam asociacije, res grozljive asociacije. Moja judovska družina je bila deportirana – nekateri v Auschwitz, drugi v druga koncentracijska taborišča."

O predsedniku Trumpu pravi: "V svet je prinesel grdoto, ki je prej ni bilo. Preprosto ne morem privoliti v to, kar se dogaja."

Če so včasih ameriški umetniki bojkotirali iz protesta proti krivicam, se to zdaj obrača
Schiff ni edini umetnik, ki je napovedal bojkot ZDA. Prejšnji mesec je nemški violinist Christian Tetzlaff prav tako izjavil, da zaradi Trumpovega sodelovanja z Rusijo v ZDA ne bo več nastopal. Bele hiše tovrstne izjave tujih umetnikov ne skrbijo pretirano; v izjavi za javnost so poudarili, da so prednostna naloga predsednika Trumpa vprašanja, povezana z Združenimi državami.

Stephen Duncombe, profesor medijskih študij na Univerzi v New Yorku, je za New York Times komentiral, da se mu kulturni bojkoti proti Ameriki ne zdijo presenetljivi, češ da država "lomasti stran od demokracije". Spomnil je tudi na dolgo tradicijo kulturnih bojkotov: Pablo Picasso Guernice ni pustil razstavljati v Španiji, dokler je bil na oblasti diktator Franco.

Schiff je prav tako glasen kritik skrajnodesničarske politike na evropski celini; opozoril je na ogroženost madžarske demokracije pod taktirko populističnega premierja Viktorja Orbana. "Orban je zadnji človek na svetu, ki bi si ga vzel za zgled," je komentiral Trumpov izraz občudovanja do madžarskega državnika. Na začetku tisočletja se je javno zoperstavil protipriseljenski in antisemitski retoriki nekaterih avstrijskih politikov (v Avstriji je namreč vrsto let tudi živel), po ruski invaziji v Ukrajini pa se je pridružil množičnemu kulturnemu embargu Rusije.

Prostovoljno izgnanstvo
V svoji domovini Schiff ni bil že vse od leta 2010; v intervjuju za BBC je leta 2013 povedal, da je dobil grožnje, da mu bodo "odrezali roke", če se še kdaj vrne. Sicer ima virtuoz tako nemško kot britansko državljanstvo, leta 2014 pa ga je kraljica Elizabeta II. sprejela v viteški red.

V ZDA, kjer je nastopal od sedemdesetih let naprej, ima Schiff zvesto občinstvo. Umetnik priznava, da ne verjame, da bo imel njegov bojkot kakšne daljnosežne posledice, kljub temu pa se mu zdi pomembno privzdigniti glas. "Morda je to samo kaplja v morje, ne pričakujem, da mi bo sledilo veliko glasbenikov. Ampak to ni pomembno. Za mojo lastno vest gre. V zgodovini se mora človek odločiti, ali bo reagiral ali ne."