Da bo koncert eden izmed najodmevnejših glasbenih dogodkov leta 2004, je bilo jasno že ob napovedi koncerta. Karte - prostih mest v londonski dvorani Hammersmith Apollo je bilo 3000 - so namreč pošle v pičlih 20 minutah, pri preprodajalcih pa jih je bilo v naslednjih dneh mogoče kupiti za nič manj kot 600 britanskih funtov.
Vseeno ne bodo stradaliMalo večji izdatek zagotovo ni izsušil bančnega računa številnih zvezdnikov iz filmskega in glasbenega sveta, ki so se udeležili koncerta. Ne vemo pa, ali so se podviga lotili zaradi navdušenega spremljanja delovanja izvirnih glasbenikov, ki se še niso zapadli v jarem komercializacije glasbe, ali pa pač zaradi mode, ki zapoveduje ljubezen do neobičajnih proizvodov akterjev kulturnega sveta.
Vedno budne oči nadležnih paparacev so tako zabeležila prisotnost Johnnyja Deppa, režiserja Tima Burtona, džezista Jamieja Culluma, manjkati pa seveda ni smel pevec skupine Radiohead, katere člani tudi sami prisegajo na odstopanje od strukturne norme pop uspešnic za splošno porabo.
Z beračem se zlahka poistoveti
Waits, ki je s svojim raskavim glasom in svojevrstnim glasbenim izrazom dvakrat prepričal tudi že žirijo glasbenih nagrad grammy, sicer že od sredine sedemdesetih velja za eno od zvezd stalnic alternativne glasbene srenje. Delo glasbenika, ki je v vlogi beračev, pijancev in pogostih obisovalcev zapora že večkrat nastopil tudi v filmu, zaznamujejo tudi izvirna besedila.
Samoironija je vedno dobrodošla
Da Waitsu ne manjka duhovitosti, pa se lahko prepričamo ob branju njegovega odgovora na vprašanje, v katero zvrst bi uvrstil svojo glasbo. Odgovor se je namreč glasil: »V katero kategorijo sem padel s svojo glasbo? Nikoli še nisem padel v kategorijo. Enkrat sem padel pod avto in od takrat nisem bil nikoli več tak kot poprej.«
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje