Inštrumentalisti postanka v Švici ne bodo mogli izkoristiti za oddih v čudovitih švicarskih letoviščih, saj bodo do 22. januarja nanizali sedem nastopov. Potovanje so začeli v Ženevi, med drugim pa bodo obiskali tudi mondeno letovišče Montreux, večji mesti Basel in Zürich, ustavili pa se bodo tudi v Schaffhausenu, St. Gallenu in La Chaux-de-Fondsu.
Mojster samospevov
Avstrijskemu predstavniku romantike Franzu Schubertu je odlična dela uspelo ustvariti v skoraj vseh žanrih klasične glasbe, vrhunec pa je dosegel kot skladatelj samospevov. Prepoznavna prvina Schubertovega dela so bogate harmonije in izjemen občutek za melodijo. Njegovo delo je močno vplivalo predvsem na ustvarjanje Roberta Schumanna in Gustava Mahlerja. Slovensko interpretacijo slednjega bodo spoznali tudi Švicarji.
"Kultni" romantični skladatelj
Drugače kot Schubert si Mahler ni hitro pridobil številnih oboževalcev. Uveljavil se je predvsem kot dirigent, ki je v prostem času skladal velike in nenavadne simfonije. Z navdušenjem so jih sprejeli le "čudaki", ki so jih veljali celo za "kult Gustava Mahlerja". Kultni status si je Mahler pridobil tudi s svojimi dejavnostmi zunaj področja glasbe. Postal je namreč goreč socialist, privrženec Nietzschejeve filozofije in pangermanske ideologije. Zato ni presenetljivo, da je z največjim navdušenjem dirigiral predvsem Wagnerja in Brucknerjeva dela.
Tretji - in najmlajši - od skladateljev, ki jih bodo predstavljali ljubljanski filharmoniki, je madžarski skladatelj Bela Bartok. Na njegovo delo je posebej vplivalo strastno raziskovanje madžarske galsbene folklore in zgodovinskega razvoja madžarske glasbe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje