Novo sezono modrega abonmaja orkestra Slovenske filharmonije je uvedla Ježeva noviteta v počastitev skladateljeve osemdesetletnice. Na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, so ob Ježevi zazvenele še skladbe Johannesa Brahmsa in Witolda Lutoslawskega.

Navdih iz "klenih" Menartovih verzov
Jež je za orkester Slovenske filharmonije napisal Štiri pesmi za glas in simfonični orkester. Kot je povedal za koncertni list, je že okrog leta 1957 napisal štiri pesmi za glas in klavir, ki so objavljene v zbirki Deset samospevov. Pričujoče Štiri pesmi za glas in simfonični orkester, ki jih je naročilo vodstvo Slovenske filharmonije, pa so "vložek novih izkustev v izhodiščno kompozicijsko zasnovo, kar mi je izziv in spodbuda za odmik od v zadnjem času prevladujoče posvetitve zborovskemu vokalu".

Jež je uglasbil štiri besedila Janeza Menarta, saj mu je pesnik, kot sam pravi, "s svojimi klenimi stihi največkrat zavibriral strune v samospevskem žanru". Naslovi uglasbenih Menartovih verzov so Zadnja ptica, Pastorala, Krhko listje in Na gori.

Glas Fürstove in Pehlivanianova taktirka
V Štirih pesmih za glas in simfonični orkester se je glasbenikom pod dirigentsko taktirko Georgea Pehlivaniana pridružila mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst. Jernejčič Fürstova je na graški Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost končala študij zborovskega dirigiranja in glasbeno dramskega upodabljanja. Je ena redkih izvajalk, ki se osredotoča na dela sodobnih slovenskih skladateljev, kot so Jakob Jež, Lojze Lebič, Marjan Lipovšek, Pavle Šivic, Marij Kogoj in drugi.

Poleg Ježeve novitete je orkester poustvaril še Simfonijo št. 3 v F-duru Johannesa Brahmsa in Simfonijo št. 4 Witolda Lutoslawskega.