Rahmaninov je bil rojen leta 1873 v takratnem Ruskem imperiju, vendar se je pozneje izselil iz rodne dežele. Po smrti na Beverly Hillsu so njegovo krsto, ki je čakala na prevoz čez Atlantik, v domovini še enkrat zavrnili in pravzaprav je zato pokopan v Valhalli.

Vendar če bo ugodeno volji nekaterih Rusov, ne bo več dolgo počival tam. Ruski minister za kulturo Vladimir Medinski, ki je znan kot zagovornik tradicionalnih ruskih vrednot, želi vrnitev Rahmaninova. "Američani so na aroganten način privatizirati ime Rahmaninova, pa tudi imena več desetih ali stotih Rusov, ki jih je usoda zanesla v tujino," je Medinski zaropotal že lansko poletje. Ta tema se v moskovskih krogih vedno znova obuja, vendar so realne možnosti za dejansko preselitev posmrtnih ostankov majhne, poroča DPA.

Rahmaninov je pobegnil pred komunisti v času vojne vihre oktobrske revolucije leta 1917, in sicer sprva v Švico. Nadarjeni skladatelj je vrhunec kariere doživel v Združenih državah Amerike, medtem ko je njegova glasba v njegovi domovini veljala za "nesocialistično" ali kar za "nerusko". Umrl je leta 1943 kot ameriški državljan. Svoje zadnje počivališče je našel na prejkone zvezdniškem pokopališču Kensico v Valhalli, kjer so pokopani tudi Anne Bancroft, Danny Kaye in starši Roberta De Nira.

Toda Rahmaninov grob predstavlja za Medinskega kamen spotike. Grobnica je v "nezadovoljivem stanju", meni minister, in če bi bilo po njegovi volji, bi se ostanki tega velikega umetnika pokopali v njegovem rodnem Velikem Novgorodu, ki leži severno od Moskve in je pravzaprav najstarejše mesto v severozahodni Rusiji. Oblasti nameravajo nekdanje podeželsko posestvo Oneg, na katerem se je Rahmaninov rodil in tam preživel otroštvo, do leta 2018 spremeniti v spominsko mesto.

Tudi ruski zvezdniški pianist Denis Matsuev, direktor moskovskega sklada Rahmaninov, bi rad videl grob tega skladatelja na ruskih tleh. Vendar pa se brez soglasja potomcev ne da ničesar narediti, poudarja pianist. Za zdaj pa ni videti, da se bo kaj premaknilo v tej smeri.

Nasprotovanje skladateljevih potomcev
"Poskus, da bi prenesli truplo Rahmaninova v Rusijo, ne moti zgolj njegovega miru, ki si ga je tako zelo želel, temveč je tudi brez spoštovanja na njegov spomin," je dejala skladateljeva pravnukinja Susan Sofia Volkonskaya-Wanamaker za Radio Liberty. Zahteve ruskih diplomatov pa je družina zavrnila, je še povedala. Njen prednik cela desetletja ni bil zaželen med komunisti v lastni domovini, njegova glasba pa je bila prepovedana. "Rusijo zanima le ime skladatelja in kako ga je mogoče uporabiti v svojo korist," se je pravnukinja še obregnila ob prizadevanja ruskih oblasti.

Rusija si že mnoga leta prizadeva, da bi nacionalne kulturne dobrine, ki jih je mogoče najti po vsem svetu, spravila na svoj teritorij. Rahmaninov in njegovo imetje so na vrhu spiska želja v Moskvi. Že leta 2013 je Rusija poskušala kupiti njegovo vilo v Švici. Posestvo Senar v mestu Saint Malo-Hertenstein v kantonu Luzern želijo spremeniti v romarski kraj za ljubitelje ruske kulture. Toda prizadevanja so tako rekoč obstala, tamkajšnja občina Weggis pa zaradi "pomanjkanja poznavanja" ne more podati nobenih informacij.

Tudi ZDA so nenaklonjene ruskim načrtom glede skladatelja. "Izkopi trupel so pri nas zelo zelo redki," pravi Judith Mitchell s pokopališča Kensico. Ob tem pojasni, kdo lahko o tem odloča: "Družina mora biti tista, ki izrazi to željo." Doda še, da lahko izjemoma lahko opravijo izkop, vendar le, če bi sodišče to odredilo, "a potem bi moralo iti za kaznivo dejanje", kar pa je v primeru Rahmaninova seveda izključeno.

Vse se konča pri denarju ...
Konec koncev pa je pri tem ruskem zbiranju nacionalnih kulturnih zakladov po svetu težavna tudi finančna dimenzija, saj sredstev ni ravno na pretek. Tako je tudi ruski časopis Novaya Gazeta, znan po svoji kritičnosti do oblasti, spomnil, da je mednarodno moskovsko tekmovanje pianistov, ki izvajajo dela Rahmaninova, zaradi pomanjkanja denarja zamrznjeno vse od leta 2008 in je šele za letos napovedana nova izvedba tekmovanja.