Po skoraj letu dni delovanja se je izkazalo, da izbira otvoritvenega izvajalca nikakor ni bila prevelikopotezna, ampak da je jasnovidno nakazala strmo pot navzgor nekdanjega kina, prenovljenega v kulturni center. V "prostor urbane kulture", kot je njegova uradna oznaka.
In če je Kino Šiška nekdaj predstavljal predvsem kraj, kjer so se pred veliko platno posedli Šiškarji, je danes prerasel Šiško, prerasel celo Ljubljano. V tem letu dni je prestolnici prinesel več (urbanih) koncertov kot smo jih bili prej deležni v malodane celotnem poosamosvojitvenem času, če malce pretiravamo.
Od metalskih legend do svežih alternativcev
Ob tem velja poudariti, da so bili nastopajoči eklektična mešanica starega in novega, skrajno alternativnega in MTV-jevske alternative. Tu so bili surovi pionirji grungea Mudhoney in avantgardni predstavniki francoskega novega vala Nouvelle Vague. Nastopili so kanadski indie virtuoz Neil Leyton in avstrijski alternativci Parov Stelar. Vmes pa še cela kopica manjših in večjih imen, od Florence and the Machine, hercules and Love Affair in New Young Pony Club do Megadeath, od Tinkare Kovač do Hladnega Piva, od Tabujev do Giant Sand, od Youngblood Brass Band do Disciplin a Kitschme, od Tindersticks do Nitzer Ebb in od Jana Garbareka do The Tiger Lillies.

Omejitev nebo?
Kam zdaj? Zmagovalnega konja se ne menja, a obenem se zdi, da bi bila pri KŠ dejansko omejitev lahko nebo. Brez odvečnih komplikacij in tožb o tem, kako se "te zadeve pri nas pač ne prodajajo", brez nepotrebnih vitij rok in preračunljivosti o tem, kaj se splača in kaj ne, nam Kino mesec za mesecem postreže z novo napovedjo.
Tako bodo prvo obletnico praznovali ta petek s koncertom slovenske skupine Melodrom, oktobra bodo gostili Goldfrapp, novembra pa v Katedralo pripeljali take sveže, a uveljavljene svetovne minizvezdnike kot Caribou in White Lies.
Oceno prvega leta je za MMC podal direktor Kina Šiška, Simon Kardum.

No, ko ste že ravno omenili korporativne dogodke ... Govorila sem z nekaj koncertnimi organizatorji in vsi se zdijo precej nastrojeni proti tovrstnim koncertom, češ da rušijo zakonitosti trga. Glede na to, da ste ravno pri vas v Kino Šiška gostili (oziroma še boste) dva taka koncerta (Florence & The Machine in Goldfrapp v sklopu Itak Džafesta, op. a.), me zanima, kako vi gledate na to?
Razprava na to temo je dvorezna. Po eni strani imamo opravka z zelo visokimi odkupnimi cenami nastopajočih, sploh tistih, ki so "trendseterski" ali aktualni in si jih ne Kino Šiška ne marsikdo drug ne more privoščiti. Zelo hitro naraščajo tudi apetiti tujih agentov in promotorjev ... Razen če bi bile vstopnice zelo drage – 100 evrov in več -, mi stroškov za koncert takšne skupine ne bi mogli pokriti. In tu smo pri težavi višine vstopnic. Ker smo javna institucija, zavezana dostopnosti dogodkov, moramo cene ne zviševati, ampak celo nižati, tudi zato ob prvi obletnici uvajamo sistem popustov za ciljna občinstva.
Na Hrvaškem se pa nihče ne sprašuje o tem, da mobilni operaterji, banke in zavarovalnice vlagajo v večje koncertne dogodke … Ne moremo in ne smemo se torej čuditi, da Zagreb glede teh dogodkov prednjači v širši regiji. V Sloveniji pa je to velik problem, saj tovrstni intervencionizem na trgu lahko povzroči povečanje cen storitev in dostopnosti dogodkov. Tega se zavedamo, o tej temi bomo še bolj razmišljali po tem, ko nam poteče sponzorska pogodba.
Po katerem merilu pa izbirate nastopajoče? Je to odvisno tudi od želje poslušalcev, od tega, kaj se vrti na alternativni radijskih postajah?
O vsakem koncertu in dogodku se pogovarjamo ločeno, to vedo že vsi koncertni organizatorji in zunanji sodelavci, s katerimi sodelujemo. Ponudbe, ki jih ni malo, prihajajo vsak dan, marsikaj je odvisno od razpoložljivih terminov, saj je vsak dogodek tudi velik logistični zalogaj. Za vsak dogodek je treba upoštevati več meril: prvo pa je to, da morajo biti dogodki izjemni, nadstandardni, morajo pomeniti nekaj znotraj določenega žanra.
Ne glede na to, kaj si kdo misli, da bi Kino Šiška lahko bil – morda bi kdo hotel iz njega ustvariti nekakšen zabaviščni park. Mi v to ne bomo privolili, ima mo pooblastila za to, da avtonomno izbiramo program. Vedno pa nastopi tudi poslovni moment, preračunati in izračunati moramo, ali nam bo uspelo izvesti dogodek. Je pa slovensko občinstvo izjemno nepredvidljivo in zato je izjemno težko napovedati dejansko obiskanost določenega dogodka. Nihče ne ve, zakaj je tako, morda bomo do konca mandata to že ugotovili.
(vskoči Uroš Bonšek, predstavnik za stike z javnostjo Kina Šiške)
Popolnoma smo bili, denimo, šokirani nad odzivom pri Florence and the Machine - občinstvo je dejansko prepevalo zraven na vsak njen komad! -, še bolj pa nad obiskom New Young Pony Club. Nismo si mislili, da imajo pri nas toliko fenov. Zdaj nas frapira izjemno zanimanje za White Lies. Mislim, saj so znani, ampak niti v sanjah si nismo predstavljali, da bo tak odziv.
Center je odprl koncert skupine Laibach, prvo obletnico bodo zaznamovali Melodrom. Ima to kak globlji pomen? Ste jih izbrali zato, ker so trenutno aktualni?
Vsekakor. Mislim, da je (bil) tudi Laibach aktualen – v kombinaciji z Juno Reactor in s šestimi novimi skladbami, kar je bil dogovor, sicer ne bi delali posebne zgodbe iz tega. Melodrom so zdaj izdali novo ploščo, tukaj bodo nastopili z gosti, to ne bo čisto "običajen" koncert. Se pa že dogovarjamo – to pa naj ostane skrivnost do nasledn je obletnice -, z legendarnim slovenskim bendom, da bi ponovno oživil svoje nekoč globalne mreže in glasbo. Mislim, da bomo do tega dogodka tudi prišli. Simbolna gesta je dokaj preposta. Treba je ugotoviti, kaj ima v Sloveniji od domače produkcije potencial ali že dokazljivo seže čez nacionalne okvire.
Kaj pa, če ne bi bilo finančnih omejitev? Koga bi pripeljali, da bi najbolj odseval duh Kina Šiška?
Po letošnjem obisku Islandije bi vsekakor pripeljal Jonsija oziroma njegove Sigur Ros. Že zdaj pa vem, da bo to izjemno težko oziroma nemogoče.