Počasi se vzpenjamo na mreži evropske klubske scene. Dostikrat pa je kaj odvisno od srečnega naključja ...
Če pogledamo povprečno ceno vstopnice v Šiški v primerjavi z drugimi javnimi institucijami, cene res niso visoke.
Slovensko občinstvo je izjemno nepredvidljivo.
Po skoraj letu dni delovanja se je izkazalo, da izbira otvoritvenega izvajalca nikakor ni bila prevelikopotezna, ampak da je jasnovidno nakazala strmo pot navzgor nekdanjega kina, prenovljenega v kulturni center. V "prostor urbane kulture", kot je njegova uradna oznaka.
In če je Kino Šiška nekdaj predstavljal predvsem kraj, kjer so se pred veliko platno posedli Šiškarji, je danes prerasel Šiško, prerasel celo Ljubljano. V tem letu dni je prestolnici prinesel več (urbanih) koncertov kot smo jih bili prej deležni v malodane celotnem poosamosvojitvenem času, če malce pretiravamo.
Od metalskih legend do svežih alternativcev
Ob tem velja poudariti, da so bili nastopajoči eklektična mešanica starega in novega, skrajno alternativnega in MTV-jevske alternative. Tu so bili surovi pionirji grungea Mudhoney in avantgardni predstavniki francoskega novega vala Nouvelle Vague. Nastopili so kanadski indie virtuoz Neil Leyton in avstrijski alternativci Parov Stelar. Vmes pa še cela kopica manjših in večjih imen, od Florence and the Machine, hercules and Love Affair in New Young Pony Club do Megadeath, od Tinkare Kovač do Hladnega Piva, od Tabujev do Giant Sand, od Youngblood Brass Band do Disciplin a Kitschme, od Tindersticks do Nitzer Ebb in od Jana Garbareka do The Tiger Lillies.
Omejitev nebo?
Kam zdaj? Zmagovalnega konja se ne menja, a obenem se zdi, da bi bila pri KŠ dejansko omejitev lahko nebo. Brez odvečnih komplikacij in tožb o tem, kako se "te zadeve pri nas pač ne prodajajo", brez nepotrebnih vitij rok in preračunljivosti o tem, kaj se splača in kaj ne, nam Kino mesec za mesecem postreže z novo napovedjo.
Tako bodo prvo obletnico praznovali ta petek s koncertom slovenske skupine Melodrom, oktobra bodo gostili Goldfrapp, novembra pa v Katedralo pripeljali take sveže, a uveljavljene svetovne minizvezdnike kot Caribou in White Lies.
Oceno prvega leta je za MMC podal direktor Kina Šiška, Simon Kardum.
V lanskem intervjuju ob odprtju Centra urbane kulture Kino Šiška ste povedali, da si niti sami točno ne predstavljate, kaj vse bi lahko uvrstili pod pojem "urbano". Kaj pa zdaj? Si že kaj bolje predstavljate, kaj vse je "urbano"?
Glede na odprti koncept, ki je bil zastavljen že od samega začetka, bom samo nadaljeval tezo, ki sem jo postavil takrat. Jaz mislim, da se pojem urbanega vseskozi redefinira. Ta redefinicija je vedno pomembna – ne glede na to, kaj si mi mislimo, da sodi v ta okvir, ampak da te stvari definira tudi zainteresirana in splošna javnost.
Mislim, da tudi ko bomo končali svoj petletni mandat, nikomur ne bo povsem jasno, kaj je urbana kultura. Vsekakor pa je to nekaj, kar zna vzpostaviti dialog z občinstvom, nekaj, kar nikakor ne more biti predmet tradicionalnih estetik.
Ste po vašem mnenju v tem prvem letu delovanja uspešno vzpostavili dialog z občinstvom?
Vsekakor. Odzivnost je izjemno velika, celo nad pričakovanji. Tukaj se tako generacijsko kot estetsko mešajo zelo različna občinstva, kar se mi zdi izjemno velik uspeh za Kino Šiška. Še posebej, da smo to dosegli že v enem letu. O tem pričajo tudi podatki, odzivi, pobude, ki prihajajo od obiskovalcev.
Kaj je bil po vašem mnenju najodmevnejši ali najpomembnejši dogodek v Kinu Šiška doslej? Poleg odprtja, seveda.
Zelo visoka je obiskanost zelo raznovrstnih dogodkov. Točneje bo sicer vse jasno v začetku naslednjega leta, ko bomo po enem koledarskem letu delovanja pripravili zaključna, vsebinska in finančna poročila. Če govorimo samo o glasbi, ki predstavlja približno 70 odstotkov dogodkov v Šiški, so to koncerti različnih zvrsti, ki so omrežili ne le slovensko, ampak tudi mednarodno občinstvo. To veliko obeta in je za nas pomemben dokaz za to, da to ni lokalni fenomen.
Kino Šiška ni četrtna zgodba Zgornje Šiške, ampak fenomen, ki ni samo slovenski, temveč celo fenomen širše regije. Tu imamo koncert ne le legendarnih izvajalcev, ampak tudi nekaterih, ki šele plezajo po lestvicah priljubljenosti, tudi svetovnih. Če se to zgodi samo v Šiški, imamo zagotovljen obisk iz Hrvaške, Avstrije, Italije, tudi Madžarske … Počasi se vzpenjamo na mreži evropske klubske scene. Dostikrat pa je kaj odvisno od srečnega naključja ...
A to nikakor ne pomeni, da ne podpiramo domače produkcije. Kakovostno in tudi v številčnem smislu je sicer precej siromašna (upam, da mi te izjave kdo ne bo zameril), a tudi tu vzpostavljamo določene standarde. Kot javna institucija smo tudi dolžni podpirati slovensko produkcijo. Razvili smo nekaj dobrih projektov v sodelovanju z medijskimi partnerji, takšen je bil na primer festival Tresk v sodelovanju z Radiem Študent.
Kar se tiče drugih umetniških prizorišč, pa smo tudi našli svojo nišo: izpostavljamo tiste estetske, tudi angažiranokritične fenomene, ki se ukvarjajo s preizpraševanjem postavantgardne in tudi "contemporary" drže. Gre za projekte, ki se spogledujejo z visokimi tehnologijami, hkrati pa imajo izjemno sporočilno moč.
Imate kakšno sorodno prizorišče v tujini za vzor, za nekakšno merilo?
Obstajajo sorodni prostori s podobnimi zmogljivostmi, tudi v bližini – v Zagrebu, Gradcu in vseh večjih metropolah. Šiška pa ima eno veliko prednost – je objekt, ki ga je mogoče izkoristiti na različne načine. Je ena redkih hiš, ki lahko živi kot hiša za vse, ki se udeležijo enega dogodka. Je ravno prav velika in ravno prav majhna, da se tukaj lahko stvari dogajajo tudi pred dogodkom in po njem. To so nam uspeli prikazati in dokazati organizatorji "korporativnih" dogodkov, ki so znali oživeti celoten objekt. To je bilo pomembno sporočilo tudi za nas in smo ga hitro povzeli.
No, ko ste že ravno omenili korporativne dogodke ... Govorila sem z nekaj koncertnimi organizatorji in vsi se zdijo precej nastrojeni proti tovrstnim koncertom, češ da rušijo zakonitosti trga. Glede na to, da ste ravno pri vas v Kino Šiška gostili (oziroma še boste) dva taka koncerta (Florence & The Machine in Goldfrapp v sklopu Itak Džafesta, op. a.), me zanima, kako vi gledate na to?
Razprava na to temo je dvorezna. Po eni strani imamo opravka z zelo visokimi odkupnimi cenami nastopajočih, sploh tistih, ki so "trendseterski" ali aktualni in si jih ne Kino Šiška ne marsikdo drug ne more privoščiti. Zelo hitro naraščajo tudi apetiti tujih agentov in promotorjev ... Razen če bi bile vstopnice zelo drage – 100 evrov in več -, mi stroškov za koncert takšne skupine ne bi mogli pokriti. In tu smo pri težavi višine vstopnic. Ker smo javna institucija, zavezana dostopnosti dogodkov, moramo cene ne zviševati, ampak celo nižati, tudi zato ob prvi obletnici uvajamo sistem popustov za ciljna občinstva.
Na Hrvaškem se pa nihče ne sprašuje o tem, da mobilni operaterji, banke in zavarovalnice vlagajo v večje koncertne dogodke … Ne moremo in ne smemo se torej čuditi, da Zagreb glede teh dogodkov prednjači v širši regiji. V Sloveniji pa je to velik problem, saj tovrstni intervencionizem na trgu lahko povzroči povečanje cen storitev in dostopnosti dogodkov. Tega se zavedamo, o tej temi bomo še bolj razmišljali po tem, ko nam poteče sponzorska pogodba.
Po katerem merilu pa izbirate nastopajoče? Je to odvisno tudi od želje poslušalcev, od tega, kaj se vrti na alternativni radijskih postajah?
O vsakem koncertu in dogodku se pogovarjamo ločeno, to vedo že vsi koncertni organizatorji in zunanji sodelavci, s katerimi sodelujemo. Ponudbe, ki jih ni malo, prihajajo vsak dan, marsikaj je odvisno od razpoložljivih terminov, saj je vsak dogodek tudi velik logistični zalogaj. Za vsak dogodek je treba upoštevati več meril: prvo pa je to, da morajo biti dogodki izjemni, nadstandardni, morajo pomeniti nekaj znotraj določenega žanra.
Ne glede na to, kaj si kdo misli, da bi Kino Šiška lahko bil – morda bi kdo hotel iz njega ustvariti nekakšen zabaviščni park. Mi v to ne bomo privolili, ima mo pooblastila za to, da avtonomno izbiramo program. Vedno pa nastopi tudi poslovni moment, preračunati in izračunati moramo, ali nam bo uspelo izvesti dogodek. Je pa slovensko občinstvo izjemno nepredvidljivo in zato je izjemno težko napovedati dejansko obiskanost določenega dogodka. Nihče ne ve, zakaj je tako, morda bomo do konca mandata to že ugotovili.
(vskoči Uroš Bonšek, predstavnik za stike z javnostjo Kina Šiške)
Popolnoma smo bili, denimo, šokirani nad odzivom pri Florence and the Machine - občinstvo je dejansko prepevalo zraven na vsak njen komad! -, še bolj pa nad obiskom New Young Pony Club. Nismo si mislili, da imajo pri nas toliko fenov. Zdaj nas frapira izjemno zanimanje za White Lies. Mislim, saj so znani, ampak niti v sanjah si nismo predstavljali, da bo tak odziv.
Center je odprl koncert skupine Laibach, prvo obletnico bodo zaznamovali Melodrom. Ima to kak globlji pomen? Ste jih izbrali zato, ker so trenutno aktualni?
Vsekakor. Mislim, da je (bil) tudi Laibach aktualen – v kombinaciji z Juno Reactor in s šestimi novimi skladbami, kar je bil dogovor, sicer ne bi delali posebne zgodbe iz tega. Melodrom so zdaj izdali novo ploščo, tukaj bodo nastopili z gosti, to ne bo čisto "običajen" koncert. Se pa že dogovarjamo – to pa naj ostane skrivnost do nasledn je obletnice -, z legendarnim slovenskim bendom, da bi ponovno oživil svoje nekoč globalne mreže in glasbo. Mislim, da bomo do tega dogodka tudi prišli. Simbolna gesta je dokaj preposta. Treba je ugotoviti, kaj ima v Sloveniji od domače produkcije potencial ali že dokazljivo seže čez nacionalne okvire.
Kaj pa, če ne bi bilo finančnih omejitev? Koga bi pripeljali, da bi najbolj odseval duh Kina Šiška?
Po letošnjem obisku Islandije bi vsekakor pripeljal Jonsija oziroma njegove Sigur Ros. Že zdaj pa vem, da bo to izjemno težko oziroma nemogoče.
Počasi se vzpenjamo na mreži evropske klubske scene. Dostikrat pa je kaj odvisno od srečnega naključja ...
Če pogledamo povprečno ceno vstopnice v Šiški v primerjavi z drugimi javnimi institucijami, cene res niso visoke.
Slovensko občinstvo je izjemno nepredvidljivo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje