Kritiki najnovejši postavitvi Parsifala očitajo, da ne premore narativne strukture in izdelanih likov. Foto: EPA
Kritiki najnovejši postavitvi Parsifala očitajo, da ne premore narativne strukture in izdelanih likov. Foto: EPA
Christoph Schlingensief
Christoph Schlingensief je šel, po mnenju mnogih, s Parsifalom predaleč.
Uprizoritev Parsifala londonske Royal Opera House
Parsifal, ki velja za zelo dramatično opero, je bil v prejšnjih uprizoritvah vedno dobro sprejet.

Opere v sklopu Wagnerjevega festivala so običajno na sporedu vsaj pet let, toda "enfant terrible" nemškega gledališča, Schlingensief, pa je s svojo opero, ki je polna vudujevskih namigov in močnih vizualnih elementov, močno razburil kritike in občinstvo, da so prekinili tradicijo.

Dirigent je vrgel taktirko v koruzo
Težave naj bi se zgodile zaradi nesoglasij med Schlingensiefom in vodjo festivala, skladateljevim vnukom, 86-letnim Wolfgangom Wagnerjem, in nekaterimi ključnimi pevci. Sodelovanje pri izvedbi Parsifala je že za letošnji festival odklonil francoski skladatelj in dirigent Pierre Boulez. Wolfgangova hči, 28-letna Katharina, ki naj bi v prihodnosti prevzela vodenje festivala, je v pogovoru za krajevni časopis Nordbayerische Kurier dejala, da bo nova izvedba Parsifala na sporedu leta 2008, kdo bo prevzel režijo, še ni znano. Katharina na bi svoj režijski debi doživela z novo produkcijo Mojstrov pevcev Nuernberških leta 2007.

Festival v Bayreuthu, ki bo potekal do 28. avgusta, se je letos začel z uprizoritvijo Wagnerjeve opere Leteči Holandec v režiji Clausa Gutha in pod dirigentskim vodstvom Marca Albrechta, na program pa so organizatorji uvrstili še šest Wagnerjevih del.

Kdor si sam ne pomaga ...
Idejo za omenjeni festival je predlagal že Wagner sam, prvič pa je bila uresničena leta 1876, ko so uprizorili njegov Nibelunški prstan, ki je po delih nastajal med letoma 1848 in 1874. Skladatelj velja za enega najpomembnejših inovatorjev resne glasbe v 19. stoletju. Značilnost njegovih oper, ki jih je Wagner imenoval glasbene drame, je sinteza dramskega dogajanja in glasbe, kar pomeni, da vsebujejo delitev na prizore, vodilni motiv, povečana pa je tudi vloga orkestra. Za vse svoje glasbene drame je librete napisal sam.