Mojstri komorne godalne glasbe Miran Kolbl na prvi violini, Romeo Drucker na drugi, Aleksandar Milošev na violi ter Miloš Mlejnik in Claudio Bohórquez na violončelih so se predstavili na odru Slovenske filharmonije predstavili.

Pomemben slovenski predstavnik v svetu komorne glasbe
V zvrsti komorne glasbe na Slovenskem v zadnjem desetletju izstopa delovanje Godalnega kvarteta Tartini. Z dovršenostjo izvedb, odličnim slogom in obsežnim repertoarjem dvigujejo raven slovenskega koncertnega življenja. Premišljeno oblikovani sporedi uspešno lovijo ravnovesje med poglabljanjem interpretacije klasičnih del na eni in odprtostjo za redkeje predstavljane skladbe na drugi strani.

Kvartet Tartini je izšel iz Godalnega kvarteta Slovenske filharmonije, ki so ga leta 1983 ustanovili vodje štirih godalnih skupin orkestra in je danes pomemben slovenski predstavnik te glasbene zvrsti tudi na tujih odrih: več let so bili stalni gostje Mozartovih serenad v Salzburgu, svojo umetniško odličnost so potrdili v glasbenih prestolnicah, kot so Barcelona, Benetke, Buenos Aires, Dunaj, Ženeva in Praga. Posebno vrednost koncertom kvarteta dajejo tudi vrhunski gostujoči glasbeniki, s katerimi redno dopolnjujejo svoj koncertni seznam del.

Tokrat bo njihov gost v Nemčiji rojeni čelist urugvajsko-perujskega rodu Claudio Bohórquez. Velja za enega najbolj prodornih mladih glasbenikov, svetovno glasbeno pozornost pa je pritegnil z zmago na prestižnem tekmovanju Pabla Casalsa leta 2000 v Nemčiji. Danes je Bohórquez gost najuglednejših orkestrov in komornih festivalov.

Mojstri Beethoven, Debussy in Schubert na enem odru
Zbrani komorni umetniki bodo odlomke iz Beethovega Godalnega kvarteta v f-molu, op. 95, Debussyjevega Godalnega kvarteta v g-molu, op. 10, in Schubertovega Godalnega kvinteta v C-duru, D 956, op. posth. 163.

Beethovnov op. 95, edini godalni kvartet, ki je bil posvečen prijatelju in ne, kot je bila do takrat navada, enemu izmed aristokratskih pokroviteljev, ima podnaslov Quartetto serioso. Po svoji naravi opozarja na razvoj, prikazan v nizu zadnjih petih godalnih kvartetov. Op. 95 bi lahko označili za oblikovni in idejni poskus, ki je bil objavljen šele šest let po nastanku (1816) in za katerega Beethoven ni načrtoval javnega izvajanja.

Debussy je leta 1893 napisal prvi in edini godalni Kvartet v g-molu, op. 10. To je bilo eno prvih večjih del, s katerim se je Debussy decembra 1893 predstavil javnosti. Debussyjev godalni kvartet ni šokiral takratne javnosti le z novo zvočno podobo, temveč tudi z načinom dela glasbenega gradiva, saj je prepoznavne teme zamenjal z večkrat variiranim in močno predrugačenim glasbenim motivom.

Schubertovo delo, Godalni kvintet v C-duru, op. post. 163, D 956, eden najznamenitejših kvintetov v zgodovini komorne glasbe, je bil prvič objavljen šele leta 1853, čeprav ga je že sam skladatelj poslal leipziškemu založniku Probstu. Nastanek dela sovpada s Schubertovimi poznimi klavirskimi sonatami (1828) in je po značaju blizu zadnjima dvema godalnima kvartetoma. Namesto dveh viol se je skladatelj raje odločil za zasedbo z dvema violončeloma.